Predavanja

Srečanje

Jesensko srečanje članov SIZN, 2018

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 16. novembra 2018. SDMI je z organizacijo kongresa MI'2018 z mednarodno udeležbo obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Programski sklop SIZN je bil tudi tokrat namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Klemen Cvirn, Vesna Prijatelj: Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju

Povzetek: Pri uporabi mobilnih aplikacij je zelo pomembna varnost osebnih podatkov, saj aplikacije za svoje delovanje od uporabnika zahtevajo vnos in dostop do vrste osebnih podatkov. Namen naše raziskave je pridobiti podatke o ozaveščenosti uporabnikov mobilnih aplikacij za podporo zdravju glede varnosti in zasebnosti podatkov ter identificirati pričakovanja uporabnikov mobilnih aplikacij, kar je temelj za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege na področju ozaveščanja pacientov. Metoda: Pri raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani preko odprtokodne aplikacije za spletno anketiranje 1KA in tudi obdelani v njej, dodatno pa še s programom Excel. Rezultati: Med 143 vprašanimi jih 98,0% navaja, da mobilne aplikacije uporabljajo, in sicer povprečno vsak vprašani uporablja vsaj tri različne aplikacije. 44,7% anketiranih že uporablja mobilne aplikacije za podporo zdravju. Rezultati raziskave kažejo, da je splet v 37,7% glavni vir informacij o aplikacijah za podporo zdravju, zgolj 6,0% jih je za te aplikacije izvedelo od zdravstvenega osebja. Polovica vprašanih se ne more opredeliti o varnosti mobilnih aplikacij z vidika varnosti osebnih podatkov, 34,6% pa jih meni, da so varne. Sklep: Uporaba aplikacij za podporo zdravju je v slovenskem prostoru sicer prisotna, vendar nezadostno promovirana. Rezultati kažejo, da o možnosti uporabe teh aplikacij anketirani zgolj malo informacij dobijo s strani zdravstvenega osebja, bi si jih pa želeli veliko več. Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju se bo z nadaljnjim razvojem e-zdravja v slovenskem zdravstvenem sistemu morala še okrepiti, posebno pozornost pa nameniti varnosti osebnih podatkov.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun: Izzivi in priložnosti informatike v zdravstveni negi

Povzetek: Informatika v zdravstveni negi postaja relevantno specialno področje zdravstvene nege, ki se osredotoča na vključevanje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije v delovne procese zdravstvenih organizacij. Digitalizacija vpliva na način dela in procesiranja podatkov in s tem spreminja vloge zdravstvenih delavcev ter pacientov. Zaradi naraščajoče pomembnosti lahko pričakujemo, da bo informatika v zdravstveni negi postala komplementarno področje v zdravstvu, četudi njena vloga v kliničnem okolju še ni popolnoma jasna. Predstaviti želimo objavljene izsledke mednarodne raziskave o trendih informatike v zdravstveni negi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Mednarodnega združenja za medicinsko informatiko, sekcije za zdravstveno nego – študenti in profesionalni delavci v razvoju. V anketi so sodelovali strokovnjaki, aktivni na področju informatike v zdravstveni negi iz držav Azije, Evrope, celotne Amerike in Avstralije. V rezultatih so zbrana mnenja informatikov v zdravstveni negi, ki opozarjajo na aktualne in potencialne izzive tega področja. Po mnenju anketirancev je informatika v zdravstveni negi razvijajoče področje z velikim potencialom in možnostjo vsestranske uporabnosti v stroki. Prioritetno je uporabna kot orodje za raziskovalno dejavnost, implementacijo standardiziranih jezikov, izobraževanje in podporo pri odločanju v kliničnem okolju. Kot glavne izzive so v raziskavi izpostavili nezadovoljstvo nad financiranjem informatike v zdravstveni negi in neustrezno zasnovo programske opreme za dokumentiranje zdravstvene nege. Razvoj informacijskih rešitev mora temeljiti na neprekinjenem sodelovanju med njihovimi snovalci in medicinskimi sestrami, kar omogoča razvoj in uspešno implementacijo programske opreme, prilagojene potrebam stroke. Izsledki raziskave imajo lahko uporabno vrednost za slovensko strokovno javnost, saj ponujajo referenčni okvir in izhodišča za raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnost ter za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja pri razvoju in implementaciji trajnostnih informacijskih rešitev.

 

Alja Mikec, Samo Kotnik: Model ocene vedenja za srčno-žilno zdravje pri starejših

Povzetek: Uvod. Srčno-žilne bolezni so vrsta obolenj, ki prizadenejo obtočila ter predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrti starejše populacije v EU. Z vse večjim deležem populacije nad 65 let, ki naj bi leta 2050 obsegala 35%, predstavlja največji izziv zagotoviti zdravo in kvalitetno staranje. Pri spremljanju pacientov bi nam koristil model, s katerim bi medicinska sestra v referenčni ambulanti ali patronažna medicinska sestra na domu ocenila vedenje v povezavi s srčno-žilnim zdravjem in tako vplivala na boljše zdravstvene izzide. Predmet odločitvenega modela je stopnja tveganega vedenja za srčno-žilne bolezni pri starejši populaciji. Metode. Za utemeljitev raziskovalnega problema smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo večparametrskega modela, izdelanega s programom DEXi, želimo oceniti vedenje posameznika, ki je lahko nizko, srednje ali visoko tvegano za srčno-žilne bolezni. S pomočjo teh znanj bi nudili ustrezno zdravstveno vzgojo ter pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Rezultati. S pomočjo modela bi lahko izboljšali zdravstvene izzide, preprečili zaplete kardiovaskularnih bolezni in starejšim omogočili kvalitetno staranje. Osnovna ideja je torej, da lahko zdravstveni delavci s pomočjo postavljenih kriterijev za oceno stopnje tveganega vedenja starostnikov v povezavi s srčno-žilnimi obolenji le-ta ocenijo glede na ponujene možnosti odgovorov v modelu. Diskusija. Ugotovili smo, da naš model pripomore pri ugotavljanju stopnje tveganega vedenja in ogroženosti ter pomaga pri določanju tistih, ki bi s strani zdravstvenih delavcev najbolj potrebovali pomoč oziroma zdravstveno vzgojo.

 

Lara Menhart, Nika Rožmanec, Draga Štromajer, Vladislav Rajkovič: Model za pomoč pri izbiri naprave za izvajanje testov koagulacije

Povzetek: Število pacientov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje narašča. Ocenjuje se, da je prizadeto 0,5% ljudi, starih od 50 do 59 let, in približno 8% ljudi, starih nad 65 let. To pomeni vse večjo zasedenost antikoagulacijskih ambulant in vse več opravljanj meritev testov koagulacije. Namen prispevka je predstaviti model za izbiro najprimernejše POCT naprave za merjenje časa strjevanja krvi na pacientovem domu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda literature in načrtovanje odločitvenega modela s pomočjo metode DEX in programskega orodja DEXi. Najbolj ustrezna naprava POCT je bila izbrana na podlagi treh osnovnih parametrov (ekonomski vidik, funkcionalnost, kakovost). Največjo težo pri odločanju so imele funkcije naprave, sledila je cena testnih lističev in kakovost. Vse ocenjevane naprave so dosegale vsaj minimalne standarde kakovosti.

 

Vesna Rugelj: Implementacija informatiziranih zdravstvenih procesov – zakaj nam ne gre?

Povzetek: Še nedolgo tega so bili informacijski sistemi v zdravstvu namenjeni le za potrebe obračuna opravljenih zdravstvenih storitev ter vodstvom bolnišnic za potrebe analiz in spremljanja stroškov poslovanja. V zadnjem desetletju se v bolnišnične informacijske sisteme uvaja vedno več modulov za evidentiranje in spremljanje strokovnih podatkov. Informacijske hiše imajo različne pristope pri informatizaciji procesov in dejavnosti, vodstva zdravstvenih zavodov pa za to namenjajo vedno več denarja. Uvedeni moduli niso zgolj digitalizirani obstoječi papirni obrazci, temveč uporabnika vodijo skozi proces dela, preko vključenih navodil, opozoril in kontrol vnosa podatkov jim nudijo podporo pri odločanju. Pričakovati bi bilo povečano število elektronsko nastalih in arhiviranih dokumentov in posledično zmanjševanje papirne dokumentacije. Kljub temu pa je uporaba v informacijski sistem zavoda vključenih strokovnih modulov slaba. Z analiziranjem deleža uporabe različnih modulov za spremljanje strokovnih podatkov in aplikacij eZdravja ter pogovori z uporabniki informacijskega sistema Hipokrat smo ugotavljali vzroke za (pre)počasno implementacijo novih modulov v redno delo. Uporabniki najpogosteje uporabljajo aplikacije, ki so jih sami predlagali in/ali so sodelovali pri njihovem nastanku. Velik motivator za uporabo je tudi vzgled starejših sodelavcev in nadrejenih. Samo deklarativno rečena ali napisana obveznost jih ne prepriča, uporaba aplikacij pa se močno poveča, ko v informacijski sistem vključene kontrole preprečujejo nadaljnje aktivnosti (npr. tiskanje izvidov). Kot negativno motivacijo omenjajo do uporabnika neprijazne informacijske sisteme, preobsežno dokumentiranje, preslaba in nezadostna strojna oprema, premalo izobraževanj, nobenih nagrad za tiste, ki module uporabljajo in nobene kazni za tiste, ki jih ne.

 

Tina Kamenšek, Špela Plesec, Tina Gogova, Marija Milavec Kapun: E-dokumentiranje in prihranek časa v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Dokumentiranje zajema vedno večji obseg delovnega časa medicinskih sester. Zahtevnost dokumentiranja narašča z naraščanjem kompleksnosti delovnih procesov in hitrega napredka, zato medicinskim sestram primanjkuje časa za delo z in ob pacientu. E-dokumentiranje je pogosto predstavljeno kot učinkovita rešitev omenjenega problema. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti ali z informacijsko tehnologijo podprto dokumentiranje v zdravstveni negi prispeva k prihranku časa zaposlenih. Metode: Opravljen je bil pregled literature v podatkovnih bazah CHINAL, MEDLINE in ERIC. Za iskanje smo uporabili ključne besede oziroma besedne zveze: time efficiency, time documentation, time saving, nurse, nursing, healthcare professional, electronic health records, electronic medical records, EMR in EHR. Vključitveni kriteriji so bili dostopnost članka v celotnem obsegu besedila, angleški jezik, da objava ni bila starejša od 10 let in da je obravnavala dokumentiranje medicinskih sester. Rezultati: Z raziskovanjem se je ugotovilo, da se je čas dokumentiranja medicinskih sester po vpeljavi e-dokumentiranja povečal iz 9% na 23% tedenske delovne obremenitve.  Razlogi za to so predvsem uvajanje novega pristopa, ki je časovno zamudno, dvojno dokumentiranje v prehodnem obdobju, premalo usmerjenih usposabljanj in izobraževanj uporabnikov, vedno bolj obsežna vsebina ter osebne izkušnje in odnos zaposlenih do novosti v delovnem procesu. Uporabniki po uvedbi e-dokumentiranja navajajo težave z dostopnostjo in zastarelostjo opreme, napake v tehničnem delovanju, kar moti potek dela. Razprava in zaključek: Dokumentiranje v zdravstveni negi podprto z informacijsko tehnologijo ne prispeva k prihranku časa medicinskih sester. Glede na analizo glavnih razlogov podajamo predloge za izboljšavo. Slednje vidimo predvsem v postopnem uvajanju e-dokumentacije, organiziranem izobraževanju in usposabljanju medicinskih sester, pregledom obsega in prilagoditvijo dokumentiranja z izločanjem podvojenih in nepotrebnih vsebin. Dolgoročno se pričakuje prilagoditev na nov način dokumentiranja, časovni prihranek in lažjo obdelavo podatkov.

 

Janja Lorber, Nino Fijačko, Mateja Lorber, Gregor Štiglic: Zadovoljstvo obravnavanih oseb s spletno aplikacijo za vizualizacijo tveganja pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni tipa 2

Povzetek: V referenčnih ambulantah je zgodnje prepoznavanje oseb, ki so izpostavljene tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ena izmed pomembnih nalog diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika. V tem povzetku predstavljamo rezultate preliminarne študije uvajanja napovednih modelov za zgodnje odkrivanje nediagnosticiranega prediabetesa in sladkorne bolezni tipa 2, ki temeljita na podatkih iz elektronskih zdravstvenih zapisov iz petih slovenskih zdravstvenih domov. Poleg trenutne ocene tveganja, omogoča razvita aplikacija tudi prikaz tveganja v prihodnjih 10 letih, kar omogoča uporabniku bolj učinkovito zdravstveno-vzgojno delo v referenčni ambulanti. V okviru študije smo uporabili prilagojen validiran vprašalnik za oceno zadovoljstva obravnavanih oseb (n = 53) v obliki spletne aplikacije. Po prikazu delovanja spletne aplikacije so posamezniki odgovorili na vprašanja, ki so se nanašala na kazalnike kakovosti in uporabnosti spletne aplikacije SLORISK. Podatki so bili zbrani v referenčni ambulanti na področju severo-vzhodne Slovenije v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Uporabniki so na lestvici od 1 do 5, najvišjo oceno pripisali razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44), sledila pa je koristnost aplikacije (4,74 ± 0,59). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo pa je na lestvici od 1 do 10 znašala 8,51 ± 1,53. Rezultati študije kažejo na dobro sprejetost aplikacije pri obravnavanih osebah saj omogoča vizualizacijo tveganja za nastanek oz. prisotnost nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2, lažje svetovanje in podajanje zdravstvenih priporočil glede zmanjševanja dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Potrebne pa bodo še dodatne študije za oceno zadovoljstva z aplikacijo pri diplomiranih medicinskih sestrah oz. diplomiranih zdravstvenikih.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Saša Šajn Lekše, Brigita Jeretina, Uroš Rajkovič: Analiza kakovosti načrtov zdravstvene nege – primerjava uporabnosti dveh aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Elektronsko beleženje, hranjenje in upravljanje podatkov pripomore k večji uspešnosti in učinkovitosti organizacij, zato se tudi v zdravstveni dejavnosti pojavljajo informacijske rešitve z namenom izboljšanja delovnih procesov in kakovosti oskrbe. Zdravstvena nega temelji na neprekinjenem zbiranju in analizi velike količine podatkov, kar zahteva uporabo ustreznih pristopov za elektronsko dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavi smo primerjali uporabnost dveh aplikacij za izdelavo načrta zdravstvene nege: E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi in Think!Med Clinical™. Analizirali smo načrte zdravstvene nege, ki so jih izdelali dodiplomski študenti rednega študijskega programa Zdravstvena nega. Vsak sodelujoči študent je v okviru raziskave uporabljal eno izmed aplikacij. Tričlanska strokovna komisija je vrednotila pravilnost načrtov zdravstvene nege ter naredila analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti uporabe posamezne aplikacije. Rezultati: Aplikacija Think!Med Clinical™ je hitra in preprosta za uporabo, vendar uporabnika usmerja v načrtovanje generičnih načrtov zdravstvene nege, ki niso individualno prilagojeni pacientovim potrebam. Aplikacija E-dokumentacija v patronažni zdravstveni negi je zamudna in zahtevna za uporabo, vendar uporabnika usmerja k kritičnemu razmišljanju in načrtovanju pacientovim potrebam individualno prilagojenih načrtov zdravstvene nege. Razprava: Aplikacija Think!Med Clinical™ v primerjavi z aplikacijo E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi, manj dosledno sledi procesu zdravstvene nege, kar se kaže v pomanjkljivi strukturi izdelanih načrtov zdravstvene nege. Aplikacije za dokumentiranje zdravstvene nege morajo uporabnika spodbujati h kritičnemu razmišljanju, procesni metodi dela in celostni obravnavi pacienta, saj tako pripomorejo k dvigu kakovosti oskrbe. Medicinske sestre morajo aktivno vključevati svoje strokovno znanje pri snovanju, implementaciji in kritičnem testiranju aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi.

 

Zaključek

Ob zaključku rednega letnega srečanja je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije doc. dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2018, prav tako so bile opredeljeni načrti in usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi.

Člani smo srečanje zaključili z naslednjimi sklepi:

  • Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.
  • Treba je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge
  • Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

Celotne prispevke in povzetke prispevkov članov SIZN in ostalih sodelujočih na kongresu MI'2018 lahko preberete v jubilejnem zborniku:

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva : zbornik / Kongres medicinske informatike - MI' 2018, Zreče, 14. do 16. novembra 2018 ; [organizator srečanja] Slovensko društvo za medicinsko informatiko - SDMI ; [uredniki Tomaž Marčun, Ema Dornik, Brane Leskošek]. - Ljubljana : SDMI, 2018

ISBN 978-961-90394-8-9
COBISS.SI-ID 297099264

 

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem za sodelovanje na srečanju.

Pripravila: Ema Dornik

Nazaj

Zadnje novice

Objavljeno dne:

SDMI - Zreče 2018 - video

Na spodnji povezavi:

SDMI - Zreče 2018, si lahko ogledate kratek video z utrinki iz lanskoletnega kongresa SDMI - 30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva - Zreče, 14. – 16. 11. 2018.

Objavljeno dne:

Srečanje

Jesensko srečanje članov SIZN, 2018

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 16. novembra 2018. SDMI je z organizacijo kongresa MI'2018 z mednarodno udeležbo obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Programski sklop SIZN je bil tudi tokrat namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Klemen Cvirn, Vesna Prijatelj: Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju

Povzetek: Pri uporabi mobilnih aplikacij je zelo pomembna varnost osebnih podatkov, saj aplikacije za svoje delovanje od uporabnika zahtevajo vnos in dostop do vrste osebnih podatkov. Namen naše raziskave je pridobiti podatke o ozaveščenosti uporabnikov mobilnih aplikacij za podporo zdravju glede varnosti in zasebnosti podatkov ter identificirati pričakovanja uporabnikov mobilnih aplikacij, kar je temelj za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege na področju ozaveščanja pacientov. Metoda: Pri raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani preko odprtokodne aplikacije za spletno anketiranje 1KA in tudi obdelani v njej, dodatno pa še s programom Excel. Rezultati: Med 143 vprašanimi jih 98,0% navaja, da mobilne aplikacije uporabljajo, in sicer povprečno vsak vprašani uporablja vsaj tri različne aplikacije. 44,7% anketiranih že uporablja mobilne aplikacije za podporo zdravju. Rezultati raziskave kažejo, da je splet v 37,7% glavni vir informacij o aplikacijah za podporo zdravju, zgolj 6,0% jih je za te aplikacije izvedelo od zdravstvenega osebja. Polovica vprašanih se ne more opredeliti o varnosti mobilnih aplikacij z vidika varnosti osebnih podatkov, 34,6% pa jih meni, da so varne. Sklep: Uporaba aplikacij za podporo zdravju je v slovenskem prostoru sicer prisotna, vendar nezadostno promovirana. Rezultati kažejo, da o možnosti uporabe teh aplikacij anketirani zgolj malo informacij dobijo s strani zdravstvenega osebja, bi si jih pa želeli veliko več. Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju se bo z nadaljnjim razvojem e-zdravja v slovenskem zdravstvenem sistemu morala še okrepiti, posebno pozornost pa nameniti varnosti osebnih podatkov.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun: Izzivi in priložnosti informatike v zdravstveni negi

Povzetek: Informatika v zdravstveni negi postaja relevantno specialno področje zdravstvene nege, ki se osredotoča na vključevanje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije v delovne procese zdravstvenih organizacij. Digitalizacija vpliva na način dela in procesiranja podatkov in s tem spreminja vloge zdravstvenih delavcev ter pacientov. Zaradi naraščajoče pomembnosti lahko pričakujemo, da bo informatika v zdravstveni negi postala komplementarno področje v zdravstvu, četudi njena vloga v kliničnem okolju še ni popolnoma jasna. Predstaviti želimo objavljene izsledke mednarodne raziskave o trendih informatike v zdravstveni negi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Mednarodnega združenja za medicinsko informatiko, sekcije za zdravstveno nego – študenti in profesionalni delavci v razvoju. V anketi so sodelovali strokovnjaki, aktivni na področju informatike v zdravstveni negi iz držav Azije, Evrope, celotne Amerike in Avstralije. V rezultatih so zbrana mnenja informatikov v zdravstveni negi, ki opozarjajo na aktualne in potencialne izzive tega področja. Po mnenju anketirancev je informatika v zdravstveni negi razvijajoče področje z velikim potencialom in možnostjo vsestranske uporabnosti v stroki. Prioritetno je uporabna kot orodje za raziskovalno dejavnost, implementacijo standardiziranih jezikov, izobraževanje in podporo pri odločanju v kliničnem okolju. Kot glavne izzive so v raziskavi izpostavili nezadovoljstvo nad financiranjem informatike v zdravstveni negi in neustrezno zasnovo programske opreme za dokumentiranje zdravstvene nege. Razvoj informacijskih rešitev mora temeljiti na neprekinjenem sodelovanju med njihovimi snovalci in medicinskimi sestrami, kar omogoča razvoj in uspešno implementacijo programske opreme, prilagojene potrebam stroke. Izsledki raziskave imajo lahko uporabno vrednost za slovensko strokovno javnost, saj ponujajo referenčni okvir in izhodišča za raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnost ter za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja pri razvoju in implementaciji trajnostnih informacijskih rešitev.

 

Alja Mikec, Samo Kotnik: Model ocene vedenja za srčno-žilno zdravje pri starejših

Povzetek: Uvod. Srčno-žilne bolezni so vrsta obolenj, ki prizadenejo obtočila ter predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrti starejše populacije v EU. Z vse večjim deležem populacije nad 65 let, ki naj bi leta 2050 obsegala 35%, predstavlja največji izziv zagotoviti zdravo in kvalitetno staranje. Pri spremljanju pacientov bi nam koristil model, s katerim bi medicinska sestra v referenčni ambulanti ali patronažna medicinska sestra na domu ocenila vedenje v povezavi s srčno-žilnim zdravjem in tako vplivala na boljše zdravstvene izzide. Predmet odločitvenega modela je stopnja tveganega vedenja za srčno-žilne bolezni pri starejši populaciji. Metode. Za utemeljitev raziskovalnega problema smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo večparametrskega modela, izdelanega s programom DEXi, želimo oceniti vedenje posameznika, ki je lahko nizko, srednje ali visoko tvegano za srčno-žilne bolezni. S pomočjo teh znanj bi nudili ustrezno zdravstveno vzgojo ter pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Rezultati. S pomočjo modela bi lahko izboljšali zdravstvene izzide, preprečili zaplete kardiovaskularnih bolezni in starejšim omogočili kvalitetno staranje. Osnovna ideja je torej, da lahko zdravstveni delavci s pomočjo postavljenih kriterijev za oceno stopnje tveganega vedenja starostnikov v povezavi s srčno-žilnimi obolenji le-ta ocenijo glede na ponujene možnosti odgovorov v modelu. Diskusija. Ugotovili smo, da naš model pripomore pri ugotavljanju stopnje tveganega vedenja in ogroženosti ter pomaga pri določanju tistih, ki bi s strani zdravstvenih delavcev najbolj potrebovali pomoč oziroma zdravstveno vzgojo.

 

Lara Menhart, Nika Rožmanec, Draga Štromajer, Vladislav Rajkovič: Model za pomoč pri izbiri naprave za izvajanje testov koagulacije

Povzetek: Število pacientov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje narašča. Ocenjuje se, da je prizadeto 0,5% ljudi, starih od 50 do 59 let, in približno 8% ljudi, starih nad 65 let. To pomeni vse večjo zasedenost antikoagulacijskih ambulant in vse več opravljanj meritev testov koagulacije. Namen prispevka je predstaviti model za izbiro najprimernejše POCT naprave za merjenje časa strjevanja krvi na pacientovem domu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda literature in načrtovanje odločitvenega modela s pomočjo metode DEX in programskega orodja DEXi. Najbolj ustrezna naprava POCT je bila izbrana na podlagi treh osnovnih parametrov (ekonomski vidik, funkcionalnost, kakovost). Največjo težo pri odločanju so imele funkcije naprave, sledila je cena testnih lističev in kakovost. Vse ocenjevane naprave so dosegale vsaj minimalne standarde kakovosti.

 

Vesna Rugelj: Implementacija informatiziranih zdravstvenih procesov – zakaj nam ne gre?

Povzetek: Še nedolgo tega so bili informacijski sistemi v zdravstvu namenjeni le za potrebe obračuna opravljenih zdravstvenih storitev ter vodstvom bolnišnic za potrebe analiz in spremljanja stroškov poslovanja. V zadnjem desetletju se v bolnišnične informacijske sisteme uvaja vedno več modulov za evidentiranje in spremljanje strokovnih podatkov. Informacijske hiše imajo različne pristope pri informatizaciji procesov in dejavnosti, vodstva zdravstvenih zavodov pa za to namenjajo vedno več denarja. Uvedeni moduli niso zgolj digitalizirani obstoječi papirni obrazci, temveč uporabnika vodijo skozi proces dela, preko vključenih navodil, opozoril in kontrol vnosa podatkov jim nudijo podporo pri odločanju. Pričakovati bi bilo povečano število elektronsko nastalih in arhiviranih dokumentov in posledično zmanjševanje papirne dokumentacije. Kljub temu pa je uporaba v informacijski sistem zavoda vključenih strokovnih modulov slaba. Z analiziranjem deleža uporabe različnih modulov za spremljanje strokovnih podatkov in aplikacij eZdravja ter pogovori z uporabniki informacijskega sistema Hipokrat smo ugotavljali vzroke za (pre)počasno implementacijo novih modulov v redno delo. Uporabniki najpogosteje uporabljajo aplikacije, ki so jih sami predlagali in/ali so sodelovali pri njihovem nastanku. Velik motivator za uporabo je tudi vzgled starejših sodelavcev in nadrejenih. Samo deklarativno rečena ali napisana obveznost jih ne prepriča, uporaba aplikacij pa se močno poveča, ko v informacijski sistem vključene kontrole preprečujejo nadaljnje aktivnosti (npr. tiskanje izvidov). Kot negativno motivacijo omenjajo do uporabnika neprijazne informacijske sisteme, preobsežno dokumentiranje, preslaba in nezadostna strojna oprema, premalo izobraževanj, nobenih nagrad za tiste, ki module uporabljajo in nobene kazni za tiste, ki jih ne.

 

Tina Kamenšek, Špela Plesec, Tina Gogova, Marija Milavec Kapun: E-dokumentiranje in prihranek časa v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Dokumentiranje zajema vedno večji obseg delovnega časa medicinskih sester. Zahtevnost dokumentiranja narašča z naraščanjem kompleksnosti delovnih procesov in hitrega napredka, zato medicinskim sestram primanjkuje časa za delo z in ob pacientu. E-dokumentiranje je pogosto predstavljeno kot učinkovita rešitev omenjenega problema. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti ali z informacijsko tehnologijo podprto dokumentiranje v zdravstveni negi prispeva k prihranku časa zaposlenih. Metode: Opravljen je bil pregled literature v podatkovnih bazah CHINAL, MEDLINE in ERIC. Za iskanje smo uporabili ključne besede oziroma besedne zveze: time efficiency, time documentation, time saving, nurse, nursing, healthcare professional, electronic health records, electronic medical records, EMR in EHR. Vključitveni kriteriji so bili dostopnost članka v celotnem obsegu besedila, angleški jezik, da objava ni bila starejša od 10 let in da je obravnavala dokumentiranje medicinskih sester. Rezultati: Z raziskovanjem se je ugotovilo, da se je čas dokumentiranja medicinskih sester po vpeljavi e-dokumentiranja povečal iz 9% na 23% tedenske delovne obremenitve.  Razlogi za to so predvsem uvajanje novega pristopa, ki je časovno zamudno, dvojno dokumentiranje v prehodnem obdobju, premalo usmerjenih usposabljanj in izobraževanj uporabnikov, vedno bolj obsežna vsebina ter osebne izkušnje in odnos zaposlenih do novosti v delovnem procesu. Uporabniki po uvedbi e-dokumentiranja navajajo težave z dostopnostjo in zastarelostjo opreme, napake v tehničnem delovanju, kar moti potek dela. Razprava in zaključek: Dokumentiranje v zdravstveni negi podprto z informacijsko tehnologijo ne prispeva k prihranku časa medicinskih sester. Glede na analizo glavnih razlogov podajamo predloge za izboljšavo. Slednje vidimo predvsem v postopnem uvajanju e-dokumentacije, organiziranem izobraževanju in usposabljanju medicinskih sester, pregledom obsega in prilagoditvijo dokumentiranja z izločanjem podvojenih in nepotrebnih vsebin. Dolgoročno se pričakuje prilagoditev na nov način dokumentiranja, časovni prihranek in lažjo obdelavo podatkov.

 

Janja Lorber, Nino Fijačko, Mateja Lorber, Gregor Štiglic: Zadovoljstvo obravnavanih oseb s spletno aplikacijo za vizualizacijo tveganja pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni tipa 2

Povzetek: V referenčnih ambulantah je zgodnje prepoznavanje oseb, ki so izpostavljene tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ena izmed pomembnih nalog diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika. V tem povzetku predstavljamo rezultate preliminarne študije uvajanja napovednih modelov za zgodnje odkrivanje nediagnosticiranega prediabetesa in sladkorne bolezni tipa 2, ki temeljita na podatkih iz elektronskih zdravstvenih zapisov iz petih slovenskih zdravstvenih domov. Poleg trenutne ocene tveganja, omogoča razvita aplikacija tudi prikaz tveganja v prihodnjih 10 letih, kar omogoča uporabniku bolj učinkovito zdravstveno-vzgojno delo v referenčni ambulanti. V okviru študije smo uporabili prilagojen validiran vprašalnik za oceno zadovoljstva obravnavanih oseb (n = 53) v obliki spletne aplikacije. Po prikazu delovanja spletne aplikacije so posamezniki odgovorili na vprašanja, ki so se nanašala na kazalnike kakovosti in uporabnosti spletne aplikacije SLORISK. Podatki so bili zbrani v referenčni ambulanti na področju severo-vzhodne Slovenije v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Uporabniki so na lestvici od 1 do 5, najvišjo oceno pripisali razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44), sledila pa je koristnost aplikacije (4,74 ± 0,59). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo pa je na lestvici od 1 do 10 znašala 8,51 ± 1,53. Rezultati študije kažejo na dobro sprejetost aplikacije pri obravnavanih osebah saj omogoča vizualizacijo tveganja za nastanek oz. prisotnost nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2, lažje svetovanje in podajanje zdravstvenih priporočil glede zmanjševanja dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Potrebne pa bodo še dodatne študije za oceno zadovoljstva z aplikacijo pri diplomiranih medicinskih sestrah oz. diplomiranih zdravstvenikih.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Saša Šajn Lekše, Brigita Jeretina, Uroš Rajkovič: Analiza kakovosti načrtov zdravstvene nege – primerjava uporabnosti dveh aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Elektronsko beleženje, hranjenje in upravljanje podatkov pripomore k večji uspešnosti in učinkovitosti organizacij, zato se tudi v zdravstveni dejavnosti pojavljajo informacijske rešitve z namenom izboljšanja delovnih procesov in kakovosti oskrbe. Zdravstvena nega temelji na neprekinjenem zbiranju in analizi velike količine podatkov, kar zahteva uporabo ustreznih pristopov za elektronsko dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavi smo primerjali uporabnost dveh aplikacij za izdelavo načrta zdravstvene nege: E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi in Think!Med Clinical™. Analizirali smo načrte zdravstvene nege, ki so jih izdelali dodiplomski študenti rednega študijskega programa Zdravstvena nega. Vsak sodelujoči študent je v okviru raziskave uporabljal eno izmed aplikacij. Tričlanska strokovna komisija je vrednotila pravilnost načrtov zdravstvene nege ter naredila analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti uporabe posamezne aplikacije. Rezultati: Aplikacija Think!Med Clinical™ je hitra in preprosta za uporabo, vendar uporabnika usmerja v načrtovanje generičnih načrtov zdravstvene nege, ki niso individualno prilagojeni pacientovim potrebam. Aplikacija E-dokumentacija v patronažni zdravstveni negi je zamudna in zahtevna za uporabo, vendar uporabnika usmerja k kritičnemu razmišljanju in načrtovanju pacientovim potrebam individualno prilagojenih načrtov zdravstvene nege. Razprava: Aplikacija Think!Med Clinical™ v primerjavi z aplikacijo E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi, manj dosledno sledi procesu zdravstvene nege, kar se kaže v pomanjkljivi strukturi izdelanih načrtov zdravstvene nege. Aplikacije za dokumentiranje zdravstvene nege morajo uporabnika spodbujati h kritičnemu razmišljanju, procesni metodi dela in celostni obravnavi pacienta, saj tako pripomorejo k dvigu kakovosti oskrbe. Medicinske sestre morajo aktivno vključevati svoje strokovno znanje pri snovanju, implementaciji in kritičnem testiranju aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi.

 

Zaključek

Ob zaključku rednega letnega srečanja je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije doc. dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2018, prav tako so bile opredeljeni načrti in usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi.

Člani smo srečanje zaključili z naslednjimi sklepi:

  • Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.
  • Treba je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge
  • Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

Celotne prispevke in povzetke prispevkov članov SIZN in ostalih sodelujočih na kongresu MI'2018 lahko preberete v jubilejnem zborniku:

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva : zbornik / Kongres medicinske informatike - MI' 2018, Zreče, 14. do 16. novembra 2018 ; [organizator srečanja] Slovensko društvo za medicinsko informatiko - SDMI ; [uredniki Tomaž Marčun, Ema Dornik, Brane Leskošek]. - Ljubljana : SDMI, 2018

ISBN 978-961-90394-8-9
COBISS.SI-ID 297099264

 

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem za sodelovanje na srečanju.

Pripravila: Ema Dornik

Objavljeno dne:

Zaključki jubilejnega kongresa

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva - Zreče, 14. – 16. 11. 2018

Uvod

Slovensko društvo za medicinsko informatiko je med 14. in 16. novembrom 2018 v Zrečah organiziralo kongres MI'2018 z mednarodno udeležbo, s katerim je obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Na kongresu se je zbralo preko 200 udeležencev iz vrst managementa, zdravstvenih delavcev, raziskovalcev, informatikov osrednjih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter predstavnikov domače in tuje industrije.

Izveden je bil obsežen tridnevni program, v katerem so bile obravnavane številne aktualne teme digitalnega zdravja. Predstavljene so bile razvojne naloge in dosežki nacionalnih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Predstavljeni so bili raziskovalni projekti in najsodobnejše informacijske tehnologije. Slovenski proizvajalci programske opreme so predstavili nove prebojne rešitve. Med vrhunci programa so bila predavanja tujih in domačih vabljenih predavateljev: predsednice EFMI Lacramioare Stoicu Tivadar, profesorja Walterja Sermeusa, profesorja Vladislava Rajkoviča ter tujih in domačih plenarnih predavateljev iz združenj in industrije.

V predavanjih, predstavitvah in diskusijah so bile izpostavljene naslednje razvojne priložnosti, za katere v Slovenskem društvu za medicinsko informatiko smatramo, da jih morajo pristojne institucije čim prej obravnavati, saj je z njihovo uresničitvijo mogoče učinkovito obvladovati poslovna in strokovna tveganja ter doseči obsežne pridobitve v smislu kakovosti in učinkovitosti slovenskega zdravstva.

 

Nacionalna strategija

Slovenija nima nacionalne strategije digitalnega zdravja. Zadnja strategija je bila pripravljena pred 14 leti.

Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da v sodelovanju z osrednjimi institucijami, zdravstvenimi strokami in informatiki čim pristopi k pripravi nacionalne strategije, v kateri se za naslednje obdobje glede na potrebe in možnosti opredeli nacionalne strateške cilje in aktivnosti za njihovo uresničitev.

Za učinkovito in kakovostno uresničitev zadanih nalog je nujno potrebno vzpostaviti ustrezno organizacijo s sodelovanjem vseh deležnikov ter zagotoviti zadostne kadrovske, finančne in druge potrebne vire.

 

Viri za digitalizacijo

Delež finančnih sredstev in število kadrov (0,48% vseh zaposlenih) informacijske dejavnosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v Sloveniji bistveno zaostajata za povprečjem razvitih držav. Delo informatikov je v zdravstvu slabo vrednoteno.

Brez povečanja finančnih sredstev, števila kadrov, boljšega nagrajevanja dela in okrepitve vloge informatikov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne bo mogoče uresničiti vse zahtevnejših nalog digitalizacije slovenskega zdravstva.

Apeliramo na ZZZS, lastnike izvajalcev zdravstvene dejavnosti in management izvajalcev, da bistveno povečajo obseg finančnih sredstev za digitalizacijo ter okrepijo in bolje plačajo kadrovske vire za informacijsko dejavnost.

 

Nacionalne rešitve

Podpiramo aktivnosti NIJZ za nadgradnje, izboljšave in širjenje uporabe rešitev eZdravja. Predlagamo krepitev vloge CRPP in širitev vsebin, ki se jih hrani v CRPP, saj le ta lahko postane ključen vir podatkov za podporo kliničnemu delu.

Pozdravljamo razvojno nalogo ZZZS za uvedbo elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, saj rešitev prinaša obsežne pridobitve za paciente, izvajalce zdravstvene dejavnosti, delodajalce, ZZZS in FURS.

 

Nove prebojne rešitve

Napredne rešitve, kot so spletno naročanje obiskov, elektronski arhiv in vrstomati so proizvod domačega znanja. Omogočajo učinkovito poslovanje izvajalcev in sodobne oblike komunikacije med pacienti in zdravstvenimi delavci.

Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo njihovo vključitev v uporabo, saj bodo z njimi optimizirali poslovne procese, zdravstvenim delavcem omogočili več časa za strokovna opravila ter pacientom olajšali komunikacijo z izvajalci zdravstvene dejavnosti in uveljavili urejen vstop v medicinsko obravnavo.

 

Varnost podatkov

S povečevanjem količine osebnih podatkov, ki jih hranijo izvajalci zdravstvene dejavnosti in novih groženj, se povečujejo tveganja pri varovanju osebnih podatkov.

Nova zakonodaja (GDPR in prihajajoči ZVOP-2) zahtevajo, da vsaka organizacija še bolj dosledno vzpostavi vse potrebne normativne, organizacijske in tehnične ukrepe za zaščito osebnih podatkov in jih neprekinjeno nadgrajuje.

Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo, da še naprej profesionalno skrbijo za zaščito osebnih podatkov in sproti odpravljajo tveganja.

 

Povezovanje informacijskih rešitev

Povezovanje osrednjih in specializiranih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter povezovanje le teh z nacionalnimi sistemi omogoča optimizacijo postopkov, točne in hitro dostopne podatke na vseh mestih medicinske obravnave pacienta.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti naj izkoristijo priložnosti povezovanja različnih informacijskih rešitev, ki jih omogočajo standardizirani in pripravljeni vmesniki.

 

Zdravje na daljavo

Z razvojem telekomunikacij, različnih naprav in senzorjev se odpirajo možnosti za uveljavljanje zdravja na daljavo v vse več zdravstvenih dejavnostih (tudi v dermatologiji in zobozdravstvu).

Zdravje na daljavo omogoča hitro komunikacijo med zdravstvenimi delavci ter s pacienti. Omogoča učinkovito obravnavo pacienta, zmanjšuje nepotrebne obravnave, zdravstvenim delavcem omogoča krepitev specialnih znanj.

Prinaša tudi obsežne pridobitve za pacienta (hitrejšo ozdravitev, bolj kakovostno življenje s kronično boleznijo in druge).

Apeliramo na nosilce strok, da zagotovijo strokovno podporo zdravju na daljavo. Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da zagotovi potrebne zakonske podlage. Apeliramo na ZZZS, da za izvajanje zdravja na daljavo zagotovi trdno financiranje.

 

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca bo v prihodnje eno od ključnih orodij/pripomočkov v medicini, ki bo zdravstvenim delavcem pomagala pri strokovnih odločitvah.

Nosilci medicinske stroke in informatiki naj spremljajo dobre prakse njene uporabe v zdravstvu in na prioritetnih področjih odpirajo možnosti za njeno uporabo.

 

Podatkovna analitika

Dobre prakse kažejo izreden pomen urejenega zbiranja in analizirana podatkov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na nacionalnem nivoju, s čemer se dosega učinkovito upravljanje in vodenje izvajalcev zdravstvenih dejavnosti ter kakovostno klinično delo.

Priporočamo pospešeno vzpostavitev rešitev za analiziranje podatkov - tako za poslovno, kot strokovno upravljanje.

 

Slikovna diagnostika

Sodobne rešitve slikovne diagnostike so vse bolj ključno orodje za zagotavljanje kakovostne medicinske obravnave.

Priporočamo njihovo širšo uporabo za zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni.

 

Prioritete informatike v zdravstveni negi

Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.

Potrebno je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge

Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

 

E-izobraževanje zdravstvenih delavcev in posodobitev izobraževalnih programov

Zdravstveni delavci morajo zaradi novih bolezni, razvoja novih pristopov in zdravstvenih tehnologij vse pogosteje nadgrajevati svoje znanje. E-izobraževanje omogoča učinkovito pridobivanje novih znanj in veščin, ki jih potrebujejo zdravstveni delavci za kakovostno delo.

Priporočamo uporabo sodobnih oblik elektronskega izobraževanja zdravstvenih delavcev - tako v postopku rednega izobraževanja, kot izobraževanja ob delu.

Ker je uporaba digitalnih rešitev v zdravstvu predpogoj za kakovostno in učinkovito delo zdravstvenih delavcev, apeliramo na nosilce izobraževanj zdravstvenih delavcev, da stalno posodabljajo izobraževalne programe in vanje vključujejo znanja s področja digitalnega zdravja. Apeliramo na management izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da zagotovijo stalno nadgrajevanje teh znanj zdravstvenih delavcev.

Zreče, 16.11.2018

                                                                                                                                                                                                                                                           Predsednik SDMI

                                                                                                                                                                                                                                                                 Ivan Eržen

Objavljeno dne:

Spoštovani,

naj vas ob 30. obletnici delovanja Slovenskega društva za medicinsko informatiko ponovno povabimo na jubilejni kongres MI'2018, ki bo v Termah Zreče od 14. do 16. novembra 2018.

Oglejte si vabilo na kongres in si za udeležbo rezervirajte drugi teden v novembru.

Objavljeno dne:

Strokovno srečanje SDMI-SIZN

Vabilo k razmisleku in pripravi vsebin za strokovno srečanje SIZN 2018!

Objavljeno dne:

Kongres IMIA-NI

IMIA-NI (International Medical Informatics Association - Nursing Informatics), katere član je SIZN, organizira International Conference on Nursing Informatics ICT to Improve Quality at the Point of Care, 6-8 June 2018 in Guadalajara Mexico. Več: http://imia-medinfo.org/wp/sig-ni-nursing-informatics/

Vprašajte nas!

Z izpolnitvijo in pošiljanjem vnešenih podatkov, potrjujete svoje strinjanje z politiko Varovanja osebnih podatkov.