Predavanja

Zadnje novice

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje SIZN 2019

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 8. novembra 2019. Programski sklop SIZN je bil tudi tokrat namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov. Na srečanju je sodelovalo 35 udeležencev. V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Neja Samar Brenčič: Priložnosti v projektih Evropske unije za razvoj sodobnih storitev v zdravstveni negi

Zavod IZRIIS, Ljubljana; neja.samar-brencic@izriis.si

Povzetek: Evropa se sooča s štirimi glavnimi zdravstvenimi izzivi: 1. naraščajočimi in potencialno nevzdržnimi stroški zdravja in oskrbe, predvsem zaradi vse večje razširjenosti kroničnih bolezni ter staranja prebivalstva, ki zahteva bolj raznoliko oskrbo; 2. vplivi zunanjih okoljskih dejavnikov na zdravje; 3. povečanim tveganjem za nalezljive bolezni; 4. neenakostjo v zdravju in dostopu do zdravstvene oskrbe. Zato mora Evropa vlagati v raziskave, tehnologijo in inovacije za razvoj pametnih, prilagodljivih in trajnostnih rešitev ter sodelovati z drugimi svetovnimi akterji. Eden izmed načinov, kako zagotoviti razvoj v smeri rešitev, je v sklopu razpisanih programov, npr. Digitalna transformacija v zdravstvu in negi. Cilj razpisa je podpirati upravljanje zdravja in dobrega počutja, obenem pa krepiti sodelovanje državljanov in lažjo preobrazbo zdravstvenih storitev v bolj digitalizirane modele oskrbe, osredotočene na posameznike in skupnost. S tem bosta omogočena boljši dostop do zdravstvene oskrbe in trajnost sistemov zdravstva in oskrbe. Tako konzorciji slovenskih deležnikov kot slovenski deležniki, povezani v mednarodne konzorcije, lahko prispevajo k povečanju potenciala digitalne ekonomije v EU v sektorju zdravstva in zdravstvene oskrbe s ciljem trajnostnega razvoja v korist družbe, okolja in državljanov. Področja, kjer lahko prispevamo, so eZdravje, mobilno zdravje (mZdravje) in informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za aktivno in zdravo staranje.

Ključne besede: zdravstvena nega, inovacije, tehnologija, trajnostni razvoj, EU programi/AHA

 

Janja Perme, Sandra Vrhovac: Izkušnje ob uvajanju brezpapirne dokumentacije zdravstvene nege na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v enoti intenzivne terapije

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Enota intenzivne terapije, Ljubljana; janja.perme@kclj.si, sandra.vrhovac@kclj.si

Povzetek: Digitalizacija je v bolnišnici eden izmed glavnih izzivov medicinske informatike. Uvedba prinaša transparentnost medicinske oskrbe in s tem večjo varnost za paciente, višjo učinkovitost dela v bolnišnici, lažje ter preglednejše vodenje podatkov. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je pripeljal do informatizacije v zdravstvu, s čimer klasično papirnato dokumentiranje zamenjuje elektronsko zasnovana dokumentacija. Vsaka novost, ima poleg pozitivnih tudi nekatere negativne lastnosti. Z elektronskim dokumentiranjem zdravstvene nege tako obstaja bojazen, da se bo delo preselilo od pacienta k računalniku. Uvajanje novosti na vseh delovnih področjih predstavlja izzive pri zaposlenih, lahko pa prihaja tudi do odpora, saj z uvajanjem novosti spreminjamo rutino dela. Informatizacija zdravstva in zdravstvene nege je neizogibna. V sodobnem času je učinkovit način dokumentiranja zelo pomemben. Splošno znano je, da so medicinske sestre znotraj zdravstvene obravnave največ v stiku s pacientom. Z učinkovitim sistemom elektronskega dokumentiranja bi se medicinske sestre lahko še bolj posvetile pacientom, kar bi imelo pozitivne učinke na izide zdravljenja.

Ključne besede: informatizacija zdravstva, medicinske sestre, elektronsko dokumentiranje, novosti

 

Urša Presekar: Spremljanje kronične rane in dializnega katetra v modulu ZN v BIRPIS21 SRC

SRC Infonet d.o.o., Kranj; ursa.presekar@infonet.si

Povzetek: V predstavitvi bomo prikazali novosti, ki smo jih implementirali v modul zdravstvene nege. Poleg dodatnih možnosti tiskanja, dodajanja slik in spremljanja porabljenega materiala, smo v modul dodali še dva nova tipa, in sicer dializni kateter ter kronično rano. Podatke za vnos novega dializnega katetra in spremljanje njegovih sprememb smo pripravili v sodelovanju s tremi dializnimi centri z namenom, da so podatki točno tisti, ki jih naši uporabniki potrebujejo. Največjo potrebo po spremljanju v modulu zdravstvene nege predstavlja kronična rana, ki bo konec meseca na voljo za testiranje in uporabo.

Ključne besede: zdravstvena nega, IKT rešitve, dializni kateter, kronična rana

 

Aljaž Bajc, Žiga Tomšič: Model za oceno zdravstvene ogroženosti pacienta

Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana; aljaz.bajc123@gmail.com, zigatomsic88@gmail.com

Povzetek: Medicinske sestre izmed vseh zdravstvenih delavcev preživijo največ časa ob pacientu. Pogosto skrbijo za kritično bolne paciente, katerih zdravstveno stanje se lahko zelo hitro spreminja, zato imajo medicinske sestre ključno vlogo pri oceni in spremljanju zdravstvenega stanja ter ustreznem ukrepanju. Problem ocene in ustreznega odgovora je težak zaradi kompleksnosti zdravstvenega stanja, vse večjega števila pacientov, pomanjkanja kadra, pomanjkanja znanja in subjektivnosti ocene. Sistemi za zgodnje prepoznavanje ogroženega pacienta so pomembna orodja za pomoč pri identifikaciji bolnikov s tveganjem za poslabšanje zdravstvenega stanja, saj omogočajo objektivno oceno, skrajšajo bolnišnične dneve in zmanjšajo umrljivost pacientov. Za izdelavo modela ocene resnosti stanja smo uporabili večparametrski model za odločanje, ki je izdelan s pomočjo programa DEXi. Oseba, ki bo za končno odločitev odgovorna, je definirana kot diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik, ki ima na delovnem mestu stik z življenjsko ogroženimi pacienti. Za teoretično ozadje raziskovalnega problema je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne literature v podatkovnih zbirkah, za pripravo odločitvenega modela pa je bilo uporabljeno večparametrsko odločanje, kjer smo skupno oceno razdelili na manjša podpoglavja za lažjo in točnejšo oceno stanja. Posamezne parametre ocenjevanja smo opredelili glede na literaturo in jih razvrstili v drevesno strukturo. Pri posameznem parametru smo določili uteži, določali zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo nato testirali na 4 hipotetičnih pacientih, pri katerih smo prišli do različnih stopenj ogroženosti, oziroma iste stopnje ogroženosti vendar z odstopanji v posameznih parametrih. Cilji izdelanega večparametrskega modela so bili doseženi, saj je model dobro ocenil stopnjo ogroženosti pacientov.

Ključne besede: večparametrski modeli, pacienti, ogroženost, program DEXi

 

Ivana Knez, Ana Prosen: Model za pomoč pri odkrivanju tveganja za razvoj poporodne posttravmatske stresne motnje

Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana; ikivanaknez@gmail.com, anaprosen80@gmail.com

Povzetek: Nosečnost in rojstvo otroka je v življenju vsake ženske in njene družine poseben dogodek, vendar se porod lahko spremeni tudi v travmatičen dogodek, ki tako telesno kot duševno prizadene celovitost posameznice in jo obenem ogroža. Kot tak ima porod pomemben vpliv na kasnejši potek in kakovost življenja posameznice ter njenih bližnjih. Različne raziskave so potrdile, da je porod lahko pomemben vzrok pri razvoju porodne posttravmatske stresne motnje. Prevalenca se giblje med 1 % in (po nekaterih raziskavah kar) 30 %. Četudi so z raziskavami v zadnjih letih opozorili na problematiko posttravmatske stresne motnje, je to zapleteno in edinstveno področje raziskav v primerjavi z drugimi duševnimi motnjami, predvsem zaradi porodnega in poporodnega obdobja. Dokazi kažejo, da omenjena duševna motnja lahko vpliva na sam odnos matere z dojenčkom kot tudi na njegov kognitivni razvoj. Za pripravo odločitvenega modela smo uporabili večparametarsko odločanje metode DEX. S pripadajočim računalniškim programom DEXismo širši in zelo kompleksen problem poenostavili na manjše podprobleme, kar je poenostavilo zastavljanje in reševanje problema. Na podlagi relevantnih raziskav in metode DEX smo ustvarili model za pomoč pri odkrivanju poporodne posttravmatske stresne motnje. Vse štiri sodelujoče osebe so bile ocenjene in razvrščene v eno izmed petih kategorij (zelo visoko tveganje, visoko tveganje, srednje tveganje, nizko tveganje, ni tveganja). Duševne motnje v poporodnem obdobju, kar zajema tudi posttravmatsko stresno motnjo, predstavljajo velik izziv za zdravstveno varstvo. Največji problem se kaže v premajhni pozornosti, namenjeni preventivi in zgodnjemu odkrivanju. Menimo, da bi lahko z modelom odločanja pripomogli k zgodnejšemu odkrivanju kriterijev tveganja. Model odločanja bi bilo potrebno dodelati, vendar je lahko odlično podporno sredstvo zdravstvenim delavcem tako za opazovanje kot za namenjanje večje pozornosti potencialno ogroženim materam, za sistematično spremljanje in izboljšanje odločitev.

Ključne besede: posttravmatska stresna motnja, dejavniki tveganja, odločitveni modeli, program DEXi

 

Nino Fijačko, Lucija Gosak, Leona Cilar, Gregor Štiglic, Matej Strnad, Pavel Skok: Učenje temeljnih postopkov oživljanja s pomočjo mobilnih aplikacij za otroke: preliminarni pregled zadetkov iz spletne trgovine Google Play

Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; nino.fijacko@um.si, lucija.gosak@student.um.si, leona.cilar1@um.si, gregor.stiglic@um.si

Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor; strnad.matej78@gmail.com, pavel.skok@ukc-mb.si

Povzetek: Evropsko reanimacijsko združenje je leta 2016 začelo s projektom »Otroci rešujejo življenje« (ang. Kids save lives) z željo poučiti mlajšo populacijo o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in zmanjšati posledice izvenbolnišničnega srčnega zastoja v primeru neizvajanja kardiopulmonalnega oživljanja. Za zdravstvene delavce, ki izvajajo izobraževanje, predstavlja to poseben izziv, še posebej, če nimajo na voljo ustreznega didaktičnega gradiva oziroma pripomočkov. Poizvedeli smo, ali obstajajo primerne mobilne aplikacije za učenje TPO pri mlajši populaciji in kakšne teoretične ter praktične pristope vključujejo. Izvedli smo preliminarni pregled mobilnih aplikacij v spletni trgovini Google Play, kjer smo s ključnimi besedami »CPR game« in vključitvenimi ter izključitvenimi kriteriji prišli do končnega števila vsebinsko ustreznih mobilnih aplikacij. V podrobno analizo so bile vključene angleške brezplačne mobilne aplikacije, ki po evropskem ocenjevalnem sistemu vsebine videoiger sodijo v tretjo kategorijo in so primerne za učenje TPO pri mlajši populaciji. S pomočjo ključnih besed smo našli 250 zadetkov. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končno analizo vključili 7 ustreznih mobilnih aplikacij. Le štiri mobilne aplikacije vključujejo pristop DRSABCD (ang. Danger, Response, Sent, Airway, Breathing, Cardiopulmonary resuscitation, Defibrillator) oziroma ABCDE (ang. Airway, Breathing, Circulation, Disability, Environment) za učenje mlajše populacije TPO pri življenjsko ogroženem pacientu. Vse mobilne aplikacije vključujejo eno ali več oblik elementov iger, kjer prevladujejo povratne informacije, točke in značke. Vsebinska analiza je prikazala potrebo po medsebojnem sodelovanju razvijalcev mobilnih aplikacij z zdravstvenimi in pedagoškimi organizacijami za izdelavo ustreznih didaktičnih pripomočkov, ki bodo podprti z dokazi iz kardiopulmonalnega oživljanja.

Ključne besede: izobraževanje, didaktični pripomočki, igrifikacija, platforma Android, kardiopulmonalno oživljanje, otroci

 

Marija Milavec Kapun, Tina Gogova, Andreja Kvas: Digitalno zdravstvo in izobraževanje medicinskih sester

Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta,; marija.milavec@zf.uni-lj.si, tina.gogova@zf.uni-lj.si, andreja.kvas@zf.uni-lj.si

Povzetek: Digitalne tehnologije so lahko del podpore pacientom s kroničnimi obolenji pri njihovi samooskrbi. Študentom so te tehnologije blizu, vendar je njihova digitalna zdravstvena pismenost nizka, zato je smiselno oblikovati nove pedagoške pristope in modele. Namen prispevka je predstaviti potek razvoja modela za izobraževanje študentov zdravstvene nege, ki poteka v okviru mednarodnega projekta DigiNurse. Narejeni so bili trije sistematični pregledi literature z namenom identificiranja elementov relevantnih za oblikovanje modela. To je bila osnova za oblikovanje vprašalnika z namenom testiranja uporabnosti osnutka modela DigiNurse med študenti zdravstvene nege. Razvojne aktivnosti na projektu DigiNurse temeljijo na zdravstvenem coachingu, ki je bil izbran kot najbolj ustrezen pristop pri samooskrbi pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. DigiNurse bo generičen model, ki bo vseboval ključne elemente za razvoj digitalnih zdravstvenih kompetenc študentov zdravstvene nege. Predhodna modela – Model sprejemanja tehnologije in Harasimov model spletnega učenja – smo opredelili kot primerna za uporabo pri digitalnem zdravstvenem coachingu. Model se testira z uporabo aktivnih metod poučevanja, zato so študenti zdravstvene nege vključeni v ocenjevanje, izvajanje in vrednotenje modela. Digitalni zdravstveni coaching je razmeroma nov koncept, ki je malo raziskan in v slovenskem prostoru neznan. Digitalne zdravstvene kompetence, ki naj bi jih študenti zdravstvene nege razvili z uporabo novega pedagoškega modela, bodo vključevale digitalno usposabljanje pacientov, zdravstveno vzgojo (tudi informiranje in svetovanje) na področju zdravja in dobrega počutja, spremljanje zdravstvenega stanja, podporo aktivnemu vključevanju v proces odločanja, definiranje ciljev v povezavi z zdravjem in dobrim počutjem ter spremljanje napredka pri doseganju ciljev.

Ključne besede: digitalizacija, coaching, študenti zdravstvene nege, eZdravstvena nega

 

Boris Miha Kaučič, Bojana Filej: Uspešnost pridobivanja medkulturnih kompetenc za izvajalce zdravstvene nege preko sistema za upravljanje e-izobraževanja

Visoka zdravstvena šola v Celju, Celje; miha.kaucic@vzsce.si, bojana.filej@gmail.com

Povzetek: Izvajalci zdravstvene nege se premalo zavedajo pomena medkulturnih kompetenc za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, čeprav okolje, v katerem živimo, postaja vse bolj kulturno raznoliko. Visoka zdravstvena šola v Celju je sodelovala kot partner v evropskem mednarodnem razvojnem in raziskovalnem projektu Erasmus+ o medkulturni oskrbi v evropskih enotah intenzivne terapije (MICE-ICU). S projektom smo želeli ugotoviti, kakšne so izobraževalne potrebe medicinskih sester v enotah intenzivne terapije za pridobitev medkulturnih kompetenc, ter na podlagi ugotovitev razviti sistem e-izobraževanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter za pridobivanje podatkov uporabili vprašalnik, ki je bil razvit za potrebe projekta. V prvem sklopu smo ugotavljali anketirančeve poglede na kulturo, na vedenje do pacientov ter na odnos med izvajalci zdravstvene nege, pacientom in družino. V drugem sklopu smo preučevali izobraževalne potrebe anketirancev ter v tretjem sklopu zbrali demografske podatke o anketirancih. V raziskavi je sodelovalo 98 anketirancev, 73 % žensk in 27 % moških; 72 % jih ima visokošolsko izobrazbo, v povprečju imajo 16 let delovne dobe; 83 % anketiranih govori vsaj en tuj jezik in le 2 % se jih je udeležilo tečaja o medkulturni zdravstveni negi. Anketirani najbolj potrebujejo znanje tujih jezikov, znanje o družbeno kulturnih vidikih negovanja pacientov v različnih zdravstvenih stanjih, znanje o metodah reševanja medkulturnih konfliktov in sprejemljivih postopkih obravnave za paciente iz različnih etičnih in verskih skupin. Znanje o različnih kulturah ter pogledih na zdravje in bolezen mora temeljiti na samozavedanju in kritični refleksiji lastnega kulturnega ozadja, prepričanj in vrednot ter obnašanja in komunikacije.

Ključne besede: kulturne kompetence, e-izobraževanje, izvajalci, zdravstvena nega, enota intenzivne terapije

 

Urša Presekar: Sodelovanje programske hiše in izobraževalnih ustanov

SRC Infonet d.o.o., Kranj; ursa.presekar@infonet.si

Povzetek: V predstavitvi vam bomo prikazali pogled programske hiše na povezovanje z izobraževalnimi ustanovami. V podjetju SRC Infonet smo velikokrat priča pomanjkljivemu izobraževanju novo zaposlenih oziroma slabemu prenosu informacij pri delu s programom. Prav tako uporabniki naredijo več klikov v programu, kot jih je potrebnih, ne zavedajo se niti pasti, v katere jih lahko trenutna organizacija dela privede. Z vključevanjem v izobraževalni proces želimo študentom in dijakom omogočiti vpogled v realno stanje v bolnišnicah in ostalih zdravstvenih ustanovah. V prihodnosti si želimo študente in dijake izobraziti, da bodo poznali vsaj osnovno izrazoslovje in osnovne korake v zdravstvenem informacijskem sistemu in s tem pridobili dodatno znanje, ki jim lahko pomaga pri iskanju zaposlitve.

Ključne besede: izobraževanje, študenti, dijaki, programska hiša

 

Rok Drnovšek: Učne delavnice uporabe sodobnih aplikacij za dokumentiranje v zdravstvu pred nastopom zaposlitve: implementacija med študenti zdravstvene nege

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka Klinika, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, Ljubljana; rok.drn.zn@gmail.com

Povzetek: Zdravstvene organizacije vse pogosteje vključujejo informacijske rešitve za podporo administrativnih procesov v zdravstvu in postopno prehajajo na elektronsko upravljanje vseh podatkov, ki so povezani z zdravstveno oskrbo. Znanja iz uporabe elektronskih aplikacij za dokumentiranje v zdravstvu zato postajajo nepogrešljiva za vse zaposlene. Namen predstavljenih učnih delavnic je usposobiti iskalce zaposlitve v zdravstveni negi pri osnovni rabi sodobnih aplikacij za dokumentiranje v zdravstvu, in sicer že pred nastopom zaposlitve. S tem želimo doseči boljšo zaposljivost in lažje prevzemanje novih zadolžitev ob zaposlitvi. V študijskem letu 2018/2019 smo pilotno izvedli učne delavnice na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na delavnicah je sodelovalo skupno 100 študentov tretjega letnika dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Aktivnosti so potekale v računalniški učilnici ter obsegale štiri pedagoške ure vodene uporabe aplikacije BIRPIS21 podjetja SRC Infonet. Delavnice so bile vsebinsko razdeljene na dva dela. Prvi del je obsegal osnove dokumentiranja ambulantne obravnave, medtem ko je bil drugi del učnih delavnic osredotočen na dokumentiranje pacientovih podatkov v okviru bolnišnične obravnave. Učne delavnice so obsegale samo dokumentiranje podatkov, ki jih v tipičnem kliničnem okolju dokumentirajo izvajalci zdravstvene nege. Ob zaključku učnih delavnic smo s spletno anketo zbrali podatke o zadovoljstvu študentov. Študenti so bili zadovoljni z načinom izvedbe in vsebinsko zasnovo učnih delavnic. Kljub temu, da so pridobljena znanja ocenili kot uporabna in pomembna, so se manj močno strinjali, da lahko tovrstne delavnice pomagajo pri lažjemu iskanju zaposlitve. Študenti torej menijo, da delodajalci dajejo prednost znanjem iz drugih področji. V okviru raziskave nismo izvedeli, katera znanja bi po mnenju študentov lahko pripomogla k lažjemu iskanju zaposlitve, kar bi bilo smiselno nasloviti v prihodnosti. Prav tako bi v nadaljnjem raziskovalnem delu bilo potrebno ugotoviti, do kakšne mere delodajalci cenijo tovrstna znanja, oziroma katera znanja in veščine so za delodajalce najpomembnejša pri izbiri novo zaposlenih.

Ključne besede: zdravstvena nega, iskanje zaposlitve, kompetence, informacijska pismenost

 

Boštjan Žvanut: Predstavitev študije "Predlog delovnega okvira za upravljanje procesov v zdravstvu"

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola; bostjan.zvanut@fvz.upr.si

Povzetek: Področje upravljanja procesov v zdravstvu je ključnega pomena pri načrtovanju informacijskih sistemov in zagotavljanju kakovosti. Rezultati pregleda literature kažejo, da na področju zdravstva in zdravstvene nege ni na voljo delovnega okvirja za upravljane procesov. Po drugi strani pa so na področju informatike na voljo številni delovni okvirji, ki so se izkazali kot koristni za upravljanje procesov. Eden od vodilnih delovnih okvirjev je Kontrolni cilji za informacijsko in sorodno tehnologijo (angl. Control Objectives for Information and Related Technologies – COBIT). Obliko zapisa, ki jo uporablja omenjeni delovni okvir, smo prilagodili tako, da jo je možno aplicirati na procese v zdravstvu in razvili dva primera procesov, zapisanih na ta način. S pomočjo metode Delfi smo s strokovnjaki preverili, ali je omenjena oblika zapisa primerna za zapis procesov v zdravstvu. Preliminarni rezultati na podlagi 15 intervjujev kažejo, da ima omenjena oblika zapisa potencial za uporabo tudi na področju zdravstva. Procesi, zapisani v taki obliki, lahko pomagajo managerjem, odgovornim za kakovost, in skrbnikom procesov pri izboljševanju procesov. Iz intervjujev ugotovljeni predlogi izboljšav so se nanašali predvsem na vsebino in na način predstavitve predlagane oblike zapisa strokovni javnosti, niso pa se nanašali na samo strukturo zapisa.

Ključne besede: upravljanje procesov, zdravstvo, kakovost

 

Boštjan Žvanut: Predstavitev razvoja e-vsebin na projektu PreconNet "Preconception health of youth"

Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola; bostjan.zvanut@fvz.upr.si

Povzetek: Znanje in odnos do skrbi za spolnost, še posebej na področju problematike, povezane z reproduktivnim zdravjem, sta v EU na razmeroma nizki ravni. Mladi vse pogosteje odlašajo rojstvo otroka, obenem pa se ne zavedajo morebitnih posledic. Ravno tako niso seznanjeni s tem, kako lahko vplivajo na izboljšanje reproduktivnega zdravja. Zato smo v sodelovanju s partnerji iz Finske, Avstrije, Belgije in Slovenije razvili model poučevanja te problematike. Eden od ciljev projekta je razviti kratke, mladim namenjene e-vsebine, ki bi jih seznanile s problematiko reproduktivnega zdravja. V razvoj smo vključili tudi študente. Scenarije za e-vsebine smo pripravili s pomočjo diagramov prehajanja stanj, implementirali pa smo jih z orodjem H5P in različnimi spletnimi orodji za izdelavo stripov. E‑vsebine so trenutno v fazi testiranja, sledila bo njihova objava na uradni spletni strani projekta preco.tamk.fi, kjer jih bomo prevedli v številne jezike EU.

Ključne besede: reproduktivno zdravje, spolnost, e-vsebine

 

Zaključek

Ob zaključku rednega letnega strokovnega srečanja je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije doc. dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2019. Poleg tega so bili opredeljeni načrti in usmeritve za nadaljnje delo SIZN. Tradicionalno srečanje je bilo v letu 2019 prvič ovrednoteno z licenčnimi točkami Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice-Zveze). Komisija za oceno ustreznosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja, imenovana s strani Zbornice-Zveze, je s sklepom I-2019-0722-0722 programu SIZN 2019 dodelila 6 licenčnih točk za pasivne udeležence in 10 licenčnih točk za aktivne udeležence.

Člani smo srečanje zaključili z naslednjimi sklepi:

  • med obstoječimi kompetencami zdravstvene nege moramo izpostaviti kompetence zdravstvene nege za IKT;
  • za krepitev medkulturnih kompetenc naj se uporabi že vzpostavljene rešitve e‑izobraževanja;
  • e‑izobraževanje se mora uveljavi kot ustaljena oblika formalnega, vseživljenjskega in samoizobraževanja medicinskih sester;
  • priporočamo in podpiramo razširjeno izobraževanje za uporabo informacijskih rešitev v zdravstvu;
  • podpiramo širitev uporabe metod umetne inteligence in modeliranja znanj v zdravstveni negi;
  • spoznavamo, da so aktivnosti SIZN primerljive z delovanjem podobnih združenj v drugih razvitih državah, kar podpira naše usmeritve za aktivnosti v prihodnje.

 

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem za sodelovanje na srečanju.

Pripravila: Ema Dornik

Objavljeno dne:

SDMI - Zreče 2018 - video

Na spodnji povezavi:

SDMI - Zreče 2018, si lahko ogledate kratek video z utrinki iz lanskoletnega kongresa SDMI - 30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva - Zreče, 14. – 16. 11. 2018.

Objavljeno dne:

Srečanje

Jesensko srečanje članov SIZN, 2018

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 16. novembra 2018. SDMI je z organizacijo kongresa MI'2018 z mednarodno udeležbo obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Programski sklop SIZN je bil tudi tokrat namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Klemen Cvirn, Vesna Prijatelj: Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju

Povzetek: Pri uporabi mobilnih aplikacij je zelo pomembna varnost osebnih podatkov, saj aplikacije za svoje delovanje od uporabnika zahtevajo vnos in dostop do vrste osebnih podatkov. Namen naše raziskave je pridobiti podatke o ozaveščenosti uporabnikov mobilnih aplikacij za podporo zdravju glede varnosti in zasebnosti podatkov ter identificirati pričakovanja uporabnikov mobilnih aplikacij, kar je temelj za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege na področju ozaveščanja pacientov. Metoda: Pri raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani preko odprtokodne aplikacije za spletno anketiranje 1KA in tudi obdelani v njej, dodatno pa še s programom Excel. Rezultati: Med 143 vprašanimi jih 98,0% navaja, da mobilne aplikacije uporabljajo, in sicer povprečno vsak vprašani uporablja vsaj tri različne aplikacije. 44,7% anketiranih že uporablja mobilne aplikacije za podporo zdravju. Rezultati raziskave kažejo, da je splet v 37,7% glavni vir informacij o aplikacijah za podporo zdravju, zgolj 6,0% jih je za te aplikacije izvedelo od zdravstvenega osebja. Polovica vprašanih se ne more opredeliti o varnosti mobilnih aplikacij z vidika varnosti osebnih podatkov, 34,6% pa jih meni, da so varne. Sklep: Uporaba aplikacij za podporo zdravju je v slovenskem prostoru sicer prisotna, vendar nezadostno promovirana. Rezultati kažejo, da o možnosti uporabe teh aplikacij anketirani zgolj malo informacij dobijo s strani zdravstvenega osebja, bi si jih pa želeli veliko več. Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju se bo z nadaljnjim razvojem e-zdravja v slovenskem zdravstvenem sistemu morala še okrepiti, posebno pozornost pa nameniti varnosti osebnih podatkov.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun: Izzivi in priložnosti informatike v zdravstveni negi

Povzetek: Informatika v zdravstveni negi postaja relevantno specialno področje zdravstvene nege, ki se osredotoča na vključevanje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije v delovne procese zdravstvenih organizacij. Digitalizacija vpliva na način dela in procesiranja podatkov in s tem spreminja vloge zdravstvenih delavcev ter pacientov. Zaradi naraščajoče pomembnosti lahko pričakujemo, da bo informatika v zdravstveni negi postala komplementarno področje v zdravstvu, četudi njena vloga v kliničnem okolju še ni popolnoma jasna. Predstaviti želimo objavljene izsledke mednarodne raziskave o trendih informatike v zdravstveni negi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Mednarodnega združenja za medicinsko informatiko, sekcije za zdravstveno nego – študenti in profesionalni delavci v razvoju. V anketi so sodelovali strokovnjaki, aktivni na področju informatike v zdravstveni negi iz držav Azije, Evrope, celotne Amerike in Avstralije. V rezultatih so zbrana mnenja informatikov v zdravstveni negi, ki opozarjajo na aktualne in potencialne izzive tega področja. Po mnenju anketirancev je informatika v zdravstveni negi razvijajoče področje z velikim potencialom in možnostjo vsestranske uporabnosti v stroki. Prioritetno je uporabna kot orodje za raziskovalno dejavnost, implementacijo standardiziranih jezikov, izobraževanje in podporo pri odločanju v kliničnem okolju. Kot glavne izzive so v raziskavi izpostavili nezadovoljstvo nad financiranjem informatike v zdravstveni negi in neustrezno zasnovo programske opreme za dokumentiranje zdravstvene nege. Razvoj informacijskih rešitev mora temeljiti na neprekinjenem sodelovanju med njihovimi snovalci in medicinskimi sestrami, kar omogoča razvoj in uspešno implementacijo programske opreme, prilagojene potrebam stroke. Izsledki raziskave imajo lahko uporabno vrednost za slovensko strokovno javnost, saj ponujajo referenčni okvir in izhodišča za raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnost ter za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja pri razvoju in implementaciji trajnostnih informacijskih rešitev.

 

Alja Mikec, Samo Kotnik: Model ocene vedenja za srčno-žilno zdravje pri starejših

Povzetek: Uvod. Srčno-žilne bolezni so vrsta obolenj, ki prizadenejo obtočila ter predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrti starejše populacije v EU. Z vse večjim deležem populacije nad 65 let, ki naj bi leta 2050 obsegala 35%, predstavlja največji izziv zagotoviti zdravo in kvalitetno staranje. Pri spremljanju pacientov bi nam koristil model, s katerim bi medicinska sestra v referenčni ambulanti ali patronažna medicinska sestra na domu ocenila vedenje v povezavi s srčno-žilnim zdravjem in tako vplivala na boljše zdravstvene izzide. Predmet odločitvenega modela je stopnja tveganega vedenja za srčno-žilne bolezni pri starejši populaciji. Metode. Za utemeljitev raziskovalnega problema smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo večparametrskega modela, izdelanega s programom DEXi, želimo oceniti vedenje posameznika, ki je lahko nizko, srednje ali visoko tvegano za srčno-žilne bolezni. S pomočjo teh znanj bi nudili ustrezno zdravstveno vzgojo ter pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Rezultati. S pomočjo modela bi lahko izboljšali zdravstvene izzide, preprečili zaplete kardiovaskularnih bolezni in starejšim omogočili kvalitetno staranje. Osnovna ideja je torej, da lahko zdravstveni delavci s pomočjo postavljenih kriterijev za oceno stopnje tveganega vedenja starostnikov v povezavi s srčno-žilnimi obolenji le-ta ocenijo glede na ponujene možnosti odgovorov v modelu. Diskusija. Ugotovili smo, da naš model pripomore pri ugotavljanju stopnje tveganega vedenja in ogroženosti ter pomaga pri določanju tistih, ki bi s strani zdravstvenih delavcev najbolj potrebovali pomoč oziroma zdravstveno vzgojo.

 

Lara Menhart, Nika Rožmanec, Draga Štromajer, Vladislav Rajkovič: Model za pomoč pri izbiri naprave za izvajanje testov koagulacije

Povzetek: Število pacientov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje narašča. Ocenjuje se, da je prizadeto 0,5% ljudi, starih od 50 do 59 let, in približno 8% ljudi, starih nad 65 let. To pomeni vse večjo zasedenost antikoagulacijskih ambulant in vse več opravljanj meritev testov koagulacije. Namen prispevka je predstaviti model za izbiro najprimernejše POCT naprave za merjenje časa strjevanja krvi na pacientovem domu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda literature in načrtovanje odločitvenega modela s pomočjo metode DEX in programskega orodja DEXi. Najbolj ustrezna naprava POCT je bila izbrana na podlagi treh osnovnih parametrov (ekonomski vidik, funkcionalnost, kakovost). Največjo težo pri odločanju so imele funkcije naprave, sledila je cena testnih lističev in kakovost. Vse ocenjevane naprave so dosegale vsaj minimalne standarde kakovosti.

 

Vesna Rugelj: Implementacija informatiziranih zdravstvenih procesov – zakaj nam ne gre?

Povzetek: Še nedolgo tega so bili informacijski sistemi v zdravstvu namenjeni le za potrebe obračuna opravljenih zdravstvenih storitev ter vodstvom bolnišnic za potrebe analiz in spremljanja stroškov poslovanja. V zadnjem desetletju se v bolnišnične informacijske sisteme uvaja vedno več modulov za evidentiranje in spremljanje strokovnih podatkov. Informacijske hiše imajo različne pristope pri informatizaciji procesov in dejavnosti, vodstva zdravstvenih zavodov pa za to namenjajo vedno več denarja. Uvedeni moduli niso zgolj digitalizirani obstoječi papirni obrazci, temveč uporabnika vodijo skozi proces dela, preko vključenih navodil, opozoril in kontrol vnosa podatkov jim nudijo podporo pri odločanju. Pričakovati bi bilo povečano število elektronsko nastalih in arhiviranih dokumentov in posledično zmanjševanje papirne dokumentacije. Kljub temu pa je uporaba v informacijski sistem zavoda vključenih strokovnih modulov slaba. Z analiziranjem deleža uporabe različnih modulov za spremljanje strokovnih podatkov in aplikacij eZdravja ter pogovori z uporabniki informacijskega sistema Hipokrat smo ugotavljali vzroke za (pre)počasno implementacijo novih modulov v redno delo. Uporabniki najpogosteje uporabljajo aplikacije, ki so jih sami predlagali in/ali so sodelovali pri njihovem nastanku. Velik motivator za uporabo je tudi vzgled starejših sodelavcev in nadrejenih. Samo deklarativno rečena ali napisana obveznost jih ne prepriča, uporaba aplikacij pa se močno poveča, ko v informacijski sistem vključene kontrole preprečujejo nadaljnje aktivnosti (npr. tiskanje izvidov). Kot negativno motivacijo omenjajo do uporabnika neprijazne informacijske sisteme, preobsežno dokumentiranje, preslaba in nezadostna strojna oprema, premalo izobraževanj, nobenih nagrad za tiste, ki module uporabljajo in nobene kazni za tiste, ki jih ne.

 

Tina Kamenšek, Špela Plesec, Tina Gogova, Marija Milavec Kapun: E-dokumentiranje in prihranek časa v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Dokumentiranje zajema vedno večji obseg delovnega časa medicinskih sester. Zahtevnost dokumentiranja narašča z naraščanjem kompleksnosti delovnih procesov in hitrega napredka, zato medicinskim sestram primanjkuje časa za delo z in ob pacientu. E-dokumentiranje je pogosto predstavljeno kot učinkovita rešitev omenjenega problema. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti ali z informacijsko tehnologijo podprto dokumentiranje v zdravstveni negi prispeva k prihranku časa zaposlenih. Metode: Opravljen je bil pregled literature v podatkovnih bazah CHINAL, MEDLINE in ERIC. Za iskanje smo uporabili ključne besede oziroma besedne zveze: time efficiency, time documentation, time saving, nurse, nursing, healthcare professional, electronic health records, electronic medical records, EMR in EHR. Vključitveni kriteriji so bili dostopnost članka v celotnem obsegu besedila, angleški jezik, da objava ni bila starejša od 10 let in da je obravnavala dokumentiranje medicinskih sester. Rezultati: Z raziskovanjem se je ugotovilo, da se je čas dokumentiranja medicinskih sester po vpeljavi e-dokumentiranja povečal iz 9% na 23% tedenske delovne obremenitve.  Razlogi za to so predvsem uvajanje novega pristopa, ki je časovno zamudno, dvojno dokumentiranje v prehodnem obdobju, premalo usmerjenih usposabljanj in izobraževanj uporabnikov, vedno bolj obsežna vsebina ter osebne izkušnje in odnos zaposlenih do novosti v delovnem procesu. Uporabniki po uvedbi e-dokumentiranja navajajo težave z dostopnostjo in zastarelostjo opreme, napake v tehničnem delovanju, kar moti potek dela. Razprava in zaključek: Dokumentiranje v zdravstveni negi podprto z informacijsko tehnologijo ne prispeva k prihranku časa medicinskih sester. Glede na analizo glavnih razlogov podajamo predloge za izboljšavo. Slednje vidimo predvsem v postopnem uvajanju e-dokumentacije, organiziranem izobraževanju in usposabljanju medicinskih sester, pregledom obsega in prilagoditvijo dokumentiranja z izločanjem podvojenih in nepotrebnih vsebin. Dolgoročno se pričakuje prilagoditev na nov način dokumentiranja, časovni prihranek in lažjo obdelavo podatkov.

 

Janja Lorber, Nino Fijačko, Mateja Lorber, Gregor Štiglic: Zadovoljstvo obravnavanih oseb s spletno aplikacijo za vizualizacijo tveganja pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni tipa 2

Povzetek: V referenčnih ambulantah je zgodnje prepoznavanje oseb, ki so izpostavljene tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ena izmed pomembnih nalog diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika. V tem povzetku predstavljamo rezultate preliminarne študije uvajanja napovednih modelov za zgodnje odkrivanje nediagnosticiranega prediabetesa in sladkorne bolezni tipa 2, ki temeljita na podatkih iz elektronskih zdravstvenih zapisov iz petih slovenskih zdravstvenih domov. Poleg trenutne ocene tveganja, omogoča razvita aplikacija tudi prikaz tveganja v prihodnjih 10 letih, kar omogoča uporabniku bolj učinkovito zdravstveno-vzgojno delo v referenčni ambulanti. V okviru študije smo uporabili prilagojen validiran vprašalnik za oceno zadovoljstva obravnavanih oseb (n = 53) v obliki spletne aplikacije. Po prikazu delovanja spletne aplikacije so posamezniki odgovorili na vprašanja, ki so se nanašala na kazalnike kakovosti in uporabnosti spletne aplikacije SLORISK. Podatki so bili zbrani v referenčni ambulanti na področju severo-vzhodne Slovenije v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Uporabniki so na lestvici od 1 do 5, najvišjo oceno pripisali razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44), sledila pa je koristnost aplikacije (4,74 ± 0,59). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo pa je na lestvici od 1 do 10 znašala 8,51 ± 1,53. Rezultati študije kažejo na dobro sprejetost aplikacije pri obravnavanih osebah saj omogoča vizualizacijo tveganja za nastanek oz. prisotnost nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2, lažje svetovanje in podajanje zdravstvenih priporočil glede zmanjševanja dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Potrebne pa bodo še dodatne študije za oceno zadovoljstva z aplikacijo pri diplomiranih medicinskih sestrah oz. diplomiranih zdravstvenikih.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Saša Šajn Lekše, Brigita Jeretina, Uroš Rajkovič: Analiza kakovosti načrtov zdravstvene nege – primerjava uporabnosti dveh aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Elektronsko beleženje, hranjenje in upravljanje podatkov pripomore k večji uspešnosti in učinkovitosti organizacij, zato se tudi v zdravstveni dejavnosti pojavljajo informacijske rešitve z namenom izboljšanja delovnih procesov in kakovosti oskrbe. Zdravstvena nega temelji na neprekinjenem zbiranju in analizi velike količine podatkov, kar zahteva uporabo ustreznih pristopov za elektronsko dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavi smo primerjali uporabnost dveh aplikacij za izdelavo načrta zdravstvene nege: E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi in Think!Med Clinical™. Analizirali smo načrte zdravstvene nege, ki so jih izdelali dodiplomski študenti rednega študijskega programa Zdravstvena nega. Vsak sodelujoči študent je v okviru raziskave uporabljal eno izmed aplikacij. Tričlanska strokovna komisija je vrednotila pravilnost načrtov zdravstvene nege ter naredila analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti uporabe posamezne aplikacije. Rezultati: Aplikacija Think!Med Clinical™ je hitra in preprosta za uporabo, vendar uporabnika usmerja v načrtovanje generičnih načrtov zdravstvene nege, ki niso individualno prilagojeni pacientovim potrebam. Aplikacija E-dokumentacija v patronažni zdravstveni negi je zamudna in zahtevna za uporabo, vendar uporabnika usmerja k kritičnemu razmišljanju in načrtovanju pacientovim potrebam individualno prilagojenih načrtov zdravstvene nege. Razprava: Aplikacija Think!Med Clinical™ v primerjavi z aplikacijo E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi, manj dosledno sledi procesu zdravstvene nege, kar se kaže v pomanjkljivi strukturi izdelanih načrtov zdravstvene nege. Aplikacije za dokumentiranje zdravstvene nege morajo uporabnika spodbujati h kritičnemu razmišljanju, procesni metodi dela in celostni obravnavi pacienta, saj tako pripomorejo k dvigu kakovosti oskrbe. Medicinske sestre morajo aktivno vključevati svoje strokovno znanje pri snovanju, implementaciji in kritičnem testiranju aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi.

 

Zaključek

Ob zaključku rednega letnega srečanja je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije doc. dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2018, prav tako so bile opredeljeni načrti in usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi.

Člani smo srečanje zaključili z naslednjimi sklepi:

  • Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.
  • Treba je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge
  • Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

Celotne prispevke in povzetke prispevkov članov SIZN in ostalih sodelujočih na kongresu MI'2018 lahko preberete v jubilejnem zborniku:

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva : zbornik / Kongres medicinske informatike - MI' 2018, Zreče, 14. do 16. novembra 2018 ; [organizator srečanja] Slovensko društvo za medicinsko informatiko - SDMI ; [uredniki Tomaž Marčun, Ema Dornik, Brane Leskošek]. - Ljubljana : SDMI, 2018

ISBN 978-961-90394-8-9
COBISS.SI-ID 297099264

 

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem za sodelovanje na srečanju.

Pripravila: Ema Dornik

Objavljeno dne:

Zaključki jubilejnega kongresa

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva - Zreče, 14. – 16. 11. 2018

Uvod

Slovensko društvo za medicinsko informatiko je med 14. in 16. novembrom 2018 v Zrečah organiziralo kongres MI'2018 z mednarodno udeležbo, s katerim je obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Na kongresu se je zbralo preko 200 udeležencev iz vrst managementa, zdravstvenih delavcev, raziskovalcev, informatikov osrednjih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter predstavnikov domače in tuje industrije.

Izveden je bil obsežen tridnevni program, v katerem so bile obravnavane številne aktualne teme digitalnega zdravja. Predstavljene so bile razvojne naloge in dosežki nacionalnih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Predstavljeni so bili raziskovalni projekti in najsodobnejše informacijske tehnologije. Slovenski proizvajalci programske opreme so predstavili nove prebojne rešitve. Med vrhunci programa so bila predavanja tujih in domačih vabljenih predavateljev: predsednice EFMI Lacramioare Stoicu Tivadar, profesorja Walterja Sermeusa, profesorja Vladislava Rajkoviča ter tujih in domačih plenarnih predavateljev iz združenj in industrije.

V predavanjih, predstavitvah in diskusijah so bile izpostavljene naslednje razvojne priložnosti, za katere v Slovenskem društvu za medicinsko informatiko smatramo, da jih morajo pristojne institucije čim prej obravnavati, saj je z njihovo uresničitvijo mogoče učinkovito obvladovati poslovna in strokovna tveganja ter doseči obsežne pridobitve v smislu kakovosti in učinkovitosti slovenskega zdravstva.

 

Nacionalna strategija

Slovenija nima nacionalne strategije digitalnega zdravja. Zadnja strategija je bila pripravljena pred 14 leti.

Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da v sodelovanju z osrednjimi institucijami, zdravstvenimi strokami in informatiki čim pristopi k pripravi nacionalne strategije, v kateri se za naslednje obdobje glede na potrebe in možnosti opredeli nacionalne strateške cilje in aktivnosti za njihovo uresničitev.

Za učinkovito in kakovostno uresničitev zadanih nalog je nujno potrebno vzpostaviti ustrezno organizacijo s sodelovanjem vseh deležnikov ter zagotoviti zadostne kadrovske, finančne in druge potrebne vire.

 

Viri za digitalizacijo

Delež finančnih sredstev in število kadrov (0,48% vseh zaposlenih) informacijske dejavnosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v Sloveniji bistveno zaostajata za povprečjem razvitih držav. Delo informatikov je v zdravstvu slabo vrednoteno.

Brez povečanja finančnih sredstev, števila kadrov, boljšega nagrajevanja dela in okrepitve vloge informatikov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne bo mogoče uresničiti vse zahtevnejših nalog digitalizacije slovenskega zdravstva.

Apeliramo na ZZZS, lastnike izvajalcev zdravstvene dejavnosti in management izvajalcev, da bistveno povečajo obseg finančnih sredstev za digitalizacijo ter okrepijo in bolje plačajo kadrovske vire za informacijsko dejavnost.

 

Nacionalne rešitve

Podpiramo aktivnosti NIJZ za nadgradnje, izboljšave in širjenje uporabe rešitev eZdravja. Predlagamo krepitev vloge CRPP in širitev vsebin, ki se jih hrani v CRPP, saj le ta lahko postane ključen vir podatkov za podporo kliničnemu delu.

Pozdravljamo razvojno nalogo ZZZS za uvedbo elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, saj rešitev prinaša obsežne pridobitve za paciente, izvajalce zdravstvene dejavnosti, delodajalce, ZZZS in FURS.

 

Nove prebojne rešitve

Napredne rešitve, kot so spletno naročanje obiskov, elektronski arhiv in vrstomati so proizvod domačega znanja. Omogočajo učinkovito poslovanje izvajalcev in sodobne oblike komunikacije med pacienti in zdravstvenimi delavci.

Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo njihovo vključitev v uporabo, saj bodo z njimi optimizirali poslovne procese, zdravstvenim delavcem omogočili več časa za strokovna opravila ter pacientom olajšali komunikacijo z izvajalci zdravstvene dejavnosti in uveljavili urejen vstop v medicinsko obravnavo.

 

Varnost podatkov

S povečevanjem količine osebnih podatkov, ki jih hranijo izvajalci zdravstvene dejavnosti in novih groženj, se povečujejo tveganja pri varovanju osebnih podatkov.

Nova zakonodaja (GDPR in prihajajoči ZVOP-2) zahtevajo, da vsaka organizacija še bolj dosledno vzpostavi vse potrebne normativne, organizacijske in tehnične ukrepe za zaščito osebnih podatkov in jih neprekinjeno nadgrajuje.

Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo, da še naprej profesionalno skrbijo za zaščito osebnih podatkov in sproti odpravljajo tveganja.

 

Povezovanje informacijskih rešitev

Povezovanje osrednjih in specializiranih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter povezovanje le teh z nacionalnimi sistemi omogoča optimizacijo postopkov, točne in hitro dostopne podatke na vseh mestih medicinske obravnave pacienta.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti naj izkoristijo priložnosti povezovanja različnih informacijskih rešitev, ki jih omogočajo standardizirani in pripravljeni vmesniki.

 

Zdravje na daljavo

Z razvojem telekomunikacij, različnih naprav in senzorjev se odpirajo možnosti za uveljavljanje zdravja na daljavo v vse več zdravstvenih dejavnostih (tudi v dermatologiji in zobozdravstvu).

Zdravje na daljavo omogoča hitro komunikacijo med zdravstvenimi delavci ter s pacienti. Omogoča učinkovito obravnavo pacienta, zmanjšuje nepotrebne obravnave, zdravstvenim delavcem omogoča krepitev specialnih znanj.

Prinaša tudi obsežne pridobitve za pacienta (hitrejšo ozdravitev, bolj kakovostno življenje s kronično boleznijo in druge).

Apeliramo na nosilce strok, da zagotovijo strokovno podporo zdravju na daljavo. Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da zagotovi potrebne zakonske podlage. Apeliramo na ZZZS, da za izvajanje zdravja na daljavo zagotovi trdno financiranje.

 

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca bo v prihodnje eno od ključnih orodij/pripomočkov v medicini, ki bo zdravstvenim delavcem pomagala pri strokovnih odločitvah.

Nosilci medicinske stroke in informatiki naj spremljajo dobre prakse njene uporabe v zdravstvu in na prioritetnih področjih odpirajo možnosti za njeno uporabo.

 

Podatkovna analitika

Dobre prakse kažejo izreden pomen urejenega zbiranja in analizirana podatkov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na nacionalnem nivoju, s čemer se dosega učinkovito upravljanje in vodenje izvajalcev zdravstvenih dejavnosti ter kakovostno klinično delo.

Priporočamo pospešeno vzpostavitev rešitev za analiziranje podatkov - tako za poslovno, kot strokovno upravljanje.

 

Slikovna diagnostika

Sodobne rešitve slikovne diagnostike so vse bolj ključno orodje za zagotavljanje kakovostne medicinske obravnave.

Priporočamo njihovo širšo uporabo za zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni.

 

Prioritete informatike v zdravstveni negi

Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.

Potrebno je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge

Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

 

E-izobraževanje zdravstvenih delavcev in posodobitev izobraževalnih programov

Zdravstveni delavci morajo zaradi novih bolezni, razvoja novih pristopov in zdravstvenih tehnologij vse pogosteje nadgrajevati svoje znanje. E-izobraževanje omogoča učinkovito pridobivanje novih znanj in veščin, ki jih potrebujejo zdravstveni delavci za kakovostno delo.

Priporočamo uporabo sodobnih oblik elektronskega izobraževanja zdravstvenih delavcev - tako v postopku rednega izobraževanja, kot izobraževanja ob delu.

Ker je uporaba digitalnih rešitev v zdravstvu predpogoj za kakovostno in učinkovito delo zdravstvenih delavcev, apeliramo na nosilce izobraževanj zdravstvenih delavcev, da stalno posodabljajo izobraževalne programe in vanje vključujejo znanja s področja digitalnega zdravja. Apeliramo na management izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da zagotovijo stalno nadgrajevanje teh znanj zdravstvenih delavcev.

Zreče, 16.11.2018

                                                                                                                                                                                                                                                           Predsednik SDMI

                                                                                                                                                                                                                                                                 Ivan Eržen

Objavljeno dne:

Spoštovani,

naj vas ob 30. obletnici delovanja Slovenskega društva za medicinsko informatiko ponovno povabimo na jubilejni kongres MI'2018, ki bo v Termah Zreče od 14. do 16. novembra 2018.

Oglejte si vabilo na kongres in si za udeležbo rezervirajte drugi teden v novembru.

Objavljeno dne:

Strokovno srečanje SDMI-SIZN

Vabilo k razmisleku in pripravi vsebin za strokovno srečanje SIZN 2018!

Objavljeno dne:

Kongres IMIA-NI

IMIA-NI (International Medical Informatics Association - Nursing Informatics), katere član je SIZN, organizira International Conference on Nursing Informatics ICT to Improve Quality at the Point of Care, 6-8 June 2018 in Guadalajara Mexico. Več: http://imia-medinfo.org/wp/sig-ni-nursing-informatics/

Vprašajte nas!

Z izpolnitvijo in pošiljanjem vnešenih podatkov, potrjujete svoje strinjanje z politiko Varovanja osebnih podatkov.