Predavanja

Pomembni dogodki

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2018

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 16. novembra 2018. SDMI je z organizacijo kongresa MI'2018 z mednarodno udeležbo obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Programski sklop SIZN je bil tudi tokrat namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Klemen Cvirn, Vesna Prijatelj: Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju

Povzetek: Pri uporabi mobilnih aplikacij je zelo pomembna varnost osebnih podatkov, saj aplikacije za svoje delovanje od uporabnika zahtevajo vnos in dostop do vrste osebnih podatkov. Namen naše raziskave je pridobiti podatke o ozaveščenosti uporabnikov mobilnih aplikacij za podporo zdravju glede varnosti in zasebnosti podatkov ter identificirati pričakovanja uporabnikov mobilnih aplikacij, kar je temelj za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege na področju ozaveščanja pacientov. Metoda: Pri raziskavi je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani preko odprtokodne aplikacije za spletno anketiranje 1KA in tudi obdelani v njej, dodatno pa še s programom Excel. Rezultati: Med 143 vprašanimi jih 98,0% navaja, da mobilne aplikacije uporabljajo, in sicer povprečno vsak vprašani uporablja vsaj tri različne aplikacije. 44,7% anketiranih že uporablja mobilne aplikacije za podporo zdravju. Rezultati raziskave kažejo, da je splet v 37,7% glavni vir informacij o aplikacijah za podporo zdravju, zgolj 6,0% jih je za te aplikacije izvedelo od zdravstvenega osebja. Polovica vprašanih se ne more opredeliti o varnosti mobilnih aplikacij z vidika varnosti osebnih podatkov, 34,6% pa jih meni, da so varne. Sklep: Uporaba aplikacij za podporo zdravju je v slovenskem prostoru sicer prisotna, vendar nezadostno promovirana. Rezultati kažejo, da o možnosti uporabe teh aplikacij anketirani zgolj malo informacij dobijo s strani zdravstvenega osebja, bi si jih pa želeli veliko več. Vloga medicinske sestre kot promotorke uporabe mobilnih aplikacij za podporo zdravju se bo z nadaljnjim razvojem e-zdravja v slovenskem zdravstvenem sistemu morala še okrepiti, posebno pozornost pa nameniti varnosti osebnih podatkov.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun: Izzivi in priložnosti informatike v zdravstveni negi

Povzetek: Informatika v zdravstveni negi postaja relevantno specialno področje zdravstvene nege, ki se osredotoča na vključevanje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije v delovne procese zdravstvenih organizacij. Digitalizacija vpliva na način dela in procesiranja podatkov in s tem spreminja vloge zdravstvenih delavcev ter pacientov. Zaradi naraščajoče pomembnosti lahko pričakujemo, da bo informatika v zdravstveni negi postala komplementarno področje v zdravstvu, četudi njena vloga v kliničnem okolju še ni popolnoma jasna. Predstaviti želimo objavljene izsledke mednarodne raziskave o trendih informatike v zdravstveni negi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Mednarodnega združenja za medicinsko informatiko, sekcije za zdravstveno nego – študenti in profesionalni delavci v razvoju. V anketi so sodelovali strokovnjaki, aktivni na področju informatike v zdravstveni negi iz držav Azije, Evrope, celotne Amerike in Avstralije. V rezultatih so zbrana mnenja informatikov v zdravstveni negi, ki opozarjajo na aktualne in potencialne izzive tega področja. Po mnenju anketirancev je informatika v zdravstveni negi razvijajoče področje z velikim potencialom in možnostjo vsestranske uporabnosti v stroki. Prioritetno je uporabna kot orodje za raziskovalno dejavnost, implementacijo standardiziranih jezikov, izobraževanje in podporo pri odločanju v kliničnem okolju. Kot glavne izzive so v raziskavi izpostavili nezadovoljstvo nad financiranjem informatike v zdravstveni negi in neustrezno zasnovo programske opreme za dokumentiranje zdravstvene nege. Razvoj informacijskih rešitev mora temeljiti na neprekinjenem sodelovanju med njihovimi snovalci in medicinskimi sestrami, kar omogoča razvoj in uspešno implementacijo programske opreme, prilagojene potrebam stroke. Izsledki raziskave imajo lahko uporabno vrednost za slovensko strokovno javnost, saj ponujajo referenčni okvir in izhodišča za raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnost ter za spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja pri razvoju in implementaciji trajnostnih informacijskih rešitev.

 

Alja Mikec, Samo Kotnik: Model ocene vedenja za srčno-žilno zdravje pri starejših

Povzetek: Uvod. Srčno-žilne bolezni so vrsta obolenj, ki prizadenejo obtočila ter predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrti starejše populacije v EU. Z vse večjim deležem populacije nad 65 let, ki naj bi leta 2050 obsegala 35%, predstavlja največji izziv zagotoviti zdravo in kvalitetno staranje. Pri spremljanju pacientov bi nam koristil model, s katerim bi medicinska sestra v referenčni ambulanti ali patronažna medicinska sestra na domu ocenila vedenje v povezavi s srčno-žilnim zdravjem in tako vplivala na boljše zdravstvene izzide. Predmet odločitvenega modela je stopnja tveganega vedenja za srčno-žilne bolezni pri starejši populaciji. Metode. Za utemeljitev raziskovalnega problema smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo večparametrskega modela, izdelanega s programom DEXi, želimo oceniti vedenje posameznika, ki je lahko nizko, srednje ali visoko tvegano za srčno-žilne bolezni. S pomočjo teh znanj bi nudili ustrezno zdravstveno vzgojo ter pomoč pri spreminjanju življenjskega sloga v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Rezultati. S pomočjo modela bi lahko izboljšali zdravstvene izzide, preprečili zaplete kardiovaskularnih bolezni in starejšim omogočili kvalitetno staranje. Osnovna ideja je torej, da lahko zdravstveni delavci s pomočjo postavljenih kriterijev za oceno stopnje tveganega vedenja starostnikov v povezavi s srčno-žilnimi obolenji le-ta ocenijo glede na ponujene možnosti odgovorov v modelu. Diskusija. Ugotovili smo, da naš model pripomore pri ugotavljanju stopnje tveganega vedenja in ogroženosti ter pomaga pri določanju tistih, ki bi s strani zdravstvenih delavcev najbolj potrebovali pomoč oziroma zdravstveno vzgojo.

 

Lara Menhart, Nika Rožmanec, Draga Štromajer, Vladislav Rajkovič: Model za pomoč pri izbiri naprave za izvajanje testov koagulacije

Povzetek: Število pacientov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje narašča. Ocenjuje se, da je prizadeto 0,5% ljudi, starih od 50 do 59 let, in približno 8% ljudi, starih nad 65 let. To pomeni vse večjo zasedenost antikoagulacijskih ambulant in vse več opravljanj meritev testov koagulacije. Namen prispevka je predstaviti model za izbiro najprimernejše POCT naprave za merjenje časa strjevanja krvi na pacientovem domu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda literature in načrtovanje odločitvenega modela s pomočjo metode DEX in programskega orodja DEXi. Najbolj ustrezna naprava POCT je bila izbrana na podlagi treh osnovnih parametrov (ekonomski vidik, funkcionalnost, kakovost). Največjo težo pri odločanju so imele funkcije naprave, sledila je cena testnih lističev in kakovost. Vse ocenjevane naprave so dosegale vsaj minimalne standarde kakovosti.

 

Vesna Rugelj: Implementacija informatiziranih zdravstvenih procesov – zakaj nam ne gre?

Povzetek: Še nedolgo tega so bili informacijski sistemi v zdravstvu namenjeni le za potrebe obračuna opravljenih zdravstvenih storitev ter vodstvom bolnišnic za potrebe analiz in spremljanja stroškov poslovanja. V zadnjem desetletju se v bolnišnične informacijske sisteme uvaja vedno več modulov za evidentiranje in spremljanje strokovnih podatkov. Informacijske hiše imajo različne pristope pri informatizaciji procesov in dejavnosti, vodstva zdravstvenih zavodov pa za to namenjajo vedno več denarja. Uvedeni moduli niso zgolj digitalizirani obstoječi papirni obrazci, temveč uporabnika vodijo skozi proces dela, preko vključenih navodil, opozoril in kontrol vnosa podatkov jim nudijo podporo pri odločanju. Pričakovati bi bilo povečano število elektronsko nastalih in arhiviranih dokumentov in posledično zmanjševanje papirne dokumentacije. Kljub temu pa je uporaba v informacijski sistem zavoda vključenih strokovnih modulov slaba. Z analiziranjem deleža uporabe različnih modulov za spremljanje strokovnih podatkov in aplikacij eZdravja ter pogovori z uporabniki informacijskega sistema Hipokrat smo ugotavljali vzroke za (pre)počasno implementacijo novih modulov v redno delo. Uporabniki najpogosteje uporabljajo aplikacije, ki so jih sami predlagali in/ali so sodelovali pri njihovem nastanku. Velik motivator za uporabo je tudi vzgled starejših sodelavcev in nadrejenih. Samo deklarativno rečena ali napisana obveznost jih ne prepriča, uporaba aplikacij pa se močno poveča, ko v informacijski sistem vključene kontrole preprečujejo nadaljnje aktivnosti (npr. tiskanje izvidov). Kot negativno motivacijo omenjajo do uporabnika neprijazne informacijske sisteme, preobsežno dokumentiranje, preslaba in nezadostna strojna oprema, premalo izobraževanj, nobenih nagrad za tiste, ki module uporabljajo in nobene kazni za tiste, ki jih ne.

 

Tina Kamenšek, Špela Plesec, Tina Gogova, Marija Milavec Kapun: E-dokumentiranje in prihranek časa v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Dokumentiranje zajema vedno večji obseg delovnega časa medicinskih sester. Zahtevnost dokumentiranja narašča z naraščanjem kompleksnosti delovnih procesov in hitrega napredka, zato medicinskim sestram primanjkuje časa za delo z in ob pacientu. E-dokumentiranje je pogosto predstavljeno kot učinkovita rešitev omenjenega problema. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti ali z informacijsko tehnologijo podprto dokumentiranje v zdravstveni negi prispeva k prihranku časa zaposlenih. Metode: Opravljen je bil pregled literature v podatkovnih bazah CHINAL, MEDLINE in ERIC. Za iskanje smo uporabili ključne besede oziroma besedne zveze: time efficiency, time documentation, time saving, nurse, nursing, healthcare professional, electronic health records, electronic medical records, EMR in EHR. Vključitveni kriteriji so bili dostopnost članka v celotnem obsegu besedila, angleški jezik, da objava ni bila starejša od 10 let in da je obravnavala dokumentiranje medicinskih sester. Rezultati: Z raziskovanjem se je ugotovilo, da se je čas dokumentiranja medicinskih sester po vpeljavi e-dokumentiranja povečal iz 9% na 23% tedenske delovne obremenitve.  Razlogi za to so predvsem uvajanje novega pristopa, ki je časovno zamudno, dvojno dokumentiranje v prehodnem obdobju, premalo usmerjenih usposabljanj in izobraževanj uporabnikov, vedno bolj obsežna vsebina ter osebne izkušnje in odnos zaposlenih do novosti v delovnem procesu. Uporabniki po uvedbi e-dokumentiranja navajajo težave z dostopnostjo in zastarelostjo opreme, napake v tehničnem delovanju, kar moti potek dela. Razprava in zaključek: Dokumentiranje v zdravstveni negi podprto z informacijsko tehnologijo ne prispeva k prihranku časa medicinskih sester. Glede na analizo glavnih razlogov podajamo predloge za izboljšavo. Slednje vidimo predvsem v postopnem uvajanju e-dokumentacije, organiziranem izobraževanju in usposabljanju medicinskih sester, pregledom obsega in prilagoditvijo dokumentiranja z izločanjem podvojenih in nepotrebnih vsebin. Dolgoročno se pričakuje prilagoditev na nov način dokumentiranja, časovni prihranek in lažjo obdelavo podatkov.

 

Janja Lorber, Nino Fijačko, Mateja Lorber, Gregor Štiglic: Zadovoljstvo obravnavanih oseb s spletno aplikacijo za vizualizacijo tveganja pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni tipa 2

Povzetek: V referenčnih ambulantah je zgodnje prepoznavanje oseb, ki so izpostavljene tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ena izmed pomembnih nalog diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika. V tem povzetku predstavljamo rezultate preliminarne študije uvajanja napovednih modelov za zgodnje odkrivanje nediagnosticiranega prediabetesa in sladkorne bolezni tipa 2, ki temeljita na podatkih iz elektronskih zdravstvenih zapisov iz petih slovenskih zdravstvenih domov. Poleg trenutne ocene tveganja, omogoča razvita aplikacija tudi prikaz tveganja v prihodnjih 10 letih, kar omogoča uporabniku bolj učinkovito zdravstveno-vzgojno delo v referenčni ambulanti. V okviru študije smo uporabili prilagojen validiran vprašalnik za oceno zadovoljstva obravnavanih oseb (n = 53) v obliki spletne aplikacije. Po prikazu delovanja spletne aplikacije so posamezniki odgovorili na vprašanja, ki so se nanašala na kazalnike kakovosti in uporabnosti spletne aplikacije SLORISK. Podatki so bili zbrani v referenčni ambulanti na področju severo-vzhodne Slovenije v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Uporabniki so na lestvici od 1 do 5, najvišjo oceno pripisali razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44), sledila pa je koristnost aplikacije (4,74 ± 0,59). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo pa je na lestvici od 1 do 10 znašala 8,51 ± 1,53. Rezultati študije kažejo na dobro sprejetost aplikacije pri obravnavanih osebah saj omogoča vizualizacijo tveganja za nastanek oz. prisotnost nediagnosticirane sladkorne bolezni tipa 2, lažje svetovanje in podajanje zdravstvenih priporočil glede zmanjševanja dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Potrebne pa bodo še dodatne študije za oceno zadovoljstva z aplikacijo pri diplomiranih medicinskih sestrah oz. diplomiranih zdravstvenikih.

 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Saša Šajn Lekše, Brigita Jeretina, Uroš Rajkovič: Analiza kakovosti načrtov zdravstvene nege – primerjava uporabnosti dveh aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi

Povzetek: Uvod: Elektronsko beleženje, hranjenje in upravljanje podatkov pripomore k večji uspešnosti in učinkovitosti organizacij, zato se tudi v zdravstveni dejavnosti pojavljajo informacijske rešitve z namenom izboljšanja delovnih procesov in kakovosti oskrbe. Zdravstvena nega temelji na neprekinjenem zbiranju in analizi velike količine podatkov, kar zahteva uporabo ustreznih pristopov za elektronsko dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavi smo primerjali uporabnost dveh aplikacij za izdelavo načrta zdravstvene nege: E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi in Think!Med Clinical™. Analizirali smo načrte zdravstvene nege, ki so jih izdelali dodiplomski študenti rednega študijskega programa Zdravstvena nega. Vsak sodelujoči študent je v okviru raziskave uporabljal eno izmed aplikacij. Tričlanska strokovna komisija je vrednotila pravilnost načrtov zdravstvene nege ter naredila analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti uporabe posamezne aplikacije. Rezultati: Aplikacija Think!Med Clinical™ je hitra in preprosta za uporabo, vendar uporabnika usmerja v načrtovanje generičnih načrtov zdravstvene nege, ki niso individualno prilagojeni pacientovim potrebam. Aplikacija E-dokumentacija v patronažni zdravstveni negi je zamudna in zahtevna za uporabo, vendar uporabnika usmerja k kritičnemu razmišljanju in načrtovanju pacientovim potrebam individualno prilagojenih načrtov zdravstvene nege. Razprava: Aplikacija Think!Med Clinical™ v primerjavi z aplikacijo E‑dokumentacija v patronažni zdravstveni negi, manj dosledno sledi procesu zdravstvene nege, kar se kaže v pomanjkljivi strukturi izdelanih načrtov zdravstvene nege. Aplikacije za dokumentiranje zdravstvene nege morajo uporabnika spodbujati h kritičnemu razmišljanju, procesni metodi dela in celostni obravnavi pacienta, saj tako pripomorejo k dvigu kakovosti oskrbe. Medicinske sestre morajo aktivno vključevati svoje strokovno znanje pri snovanju, implementaciji in kritičnem testiranju aplikacij za dokumentiranje v zdravstveni negi.

 

Zaključek

Ob zaključku rednega letnega srečanja je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije doc. dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2018, prav tako so bile opredeljeni načrti in usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi.

Člani smo srečanje zaključili z naslednjimi sklepi:

  • Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.
  • Treba je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge
  • Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.

Celotne prispevke in povzetke prispevkov članov SIZN in ostalih sodelujočih na kongresu MI'2018 lahko preberete v jubilejnem zborniku:

30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva : zbornik / Kongres medicinske informatike - MI' 2018, Zreče, 14. do 16. novembra 2018 ; [organizator srečanja] Slovensko društvo za medicinsko informatiko - SDMI ; [uredniki Tomaž Marčun, Ema Dornik, Brane Leskošek]. - Ljubljana : SDMI, 2018

ISBN 978-961-90394-8-9
COBISS.SI-ID 297099264

 

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem za sodelovanje na srečanju.

Pripravila: Ema Dornik

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2017

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 20. oktobra 2017. Tudi tokrat je bil programski sklop Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN) namenjen strokovni rasti, izobraževanju in druženju članov. Družil nas je moto: »Digitalno zdravje – priložnosti in izzivi«.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Matija Ravnikar: Informacijska podpora zdravstveni negi žilnih katetrov in kirurških ran

Jedro informatizacije zdravstva ostaja podpora poslovnim procesom, ki so časovno zahtevni in vsebinsko izjemno kompleksni. V luči tega je razvoj in vpeljava novosti, ki naj bi nadomestila sedanje, na papirju vodene postopke, polna izzivov tako na strani vsebine kot tudi pri implementaciji rešitve na terenu.

Pri načrtovanju informacijske podpore spremljanja stanja žilnih katetrov in kirurških ran smo kmalu ugotovili, da bo za učinkovito in uporabnikom prijazno rešitev potrebno predvideti širšo sliko, kot jo uporabljamo v programu Birpis. Ključni je razlog, da se v osnovni aplikaciji vsi dogodki vodijo le znotraj enega ambulantnega obiska ali hospitalizacije pacienta. Vstavljen centralni venski kateter pa je nekaj, kar pacienta lahko spremlja tako pri premestitvah znotraj in zunaj ene ustanove kot tudi pri odpustu v domačo oskrbo. Ustvarili smo povsem modul znotraj Birpis-a in ga poimenovali "Zdravstvena nega". Znotraj modula lahko spremljamo stanje arterijskih in venskih katetrov, kirurških ran, stalno pa dodajamo nove podtipe nege (dreni, razjede zaradi pritiska, oviranost, ipd.). Pri vsakem podtipu spremljamo specifičen nabor podatkov, ki je odvisen tako od lastnosti podtipa kot tudi od izvajalca storitev, saj se postopki med njimi lahko razlikujejo.

Spremljamo proces nastanka podtipa, s premišljeno zasnovo pa smo vsakodnevno izpolnjevanje obrazcev za spremljanje stanja podtipa zreducirali na hiter in enostaven vnos ključnih parametrov zdravstvene nege posameznega podtipa. Ob tem beležimo tudi material, porabljen za nego katetrov in ran ter omogočamo vnos podatkov o morebitni pojavitvi okužbe na mestu katetra ali rane. Z uporabo naprednih komponent in premišljeno programsko logiko smo sam vnos podatkov poenostavili v največji možni meri, hkrati pa obdržali ključno lastnost katetrov in ran: pacienta lahko premestijo, lahko ga odpustijo v drugo ustanovo ali pa tudi v domačo oskrbo, pa bo program ob sprejemu na drug oddelek ali pri ponovnem pregledu v ambulanti uporabnika opozoril, da ima pacient na primer aktivno kirurško rano, ki jo je potrebno pregledati in po potrebi zaključiti z vnosom vseh zahtevanih podatkov. Vse, da zagotovimo pravočasen vnos kvalitetnih podatkov, ki so osnova za kakovostno spremljanje obravnave pacientovega stanja. Posledično lahko tako vnesene podatke uporabimo za izdelavo naprednih analiz in statistično obdelavo podatkov, hkrati pa omogočimo enostaven in pregleden nadzor nad vsemi pacienti, ki jih spremljamo v okviru zdravstvene nege.

 

Sebastijan Forstnerič, Nino Fijačko, Gregor Štiglic: Vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti

Uvod: Uporaba interneta za zdravstvene namene vztrajno raste, saj ljudje vse pogosteje dostopajo do spleta in vse pogosteje delijo svoje izkušnje ter iščejo informacije o zdravstvenih storitvah. Sočasno, v Sloveniji poteka uvajanje rešitev projekta eZdravje v zdravstveni sistem. V raziskavi smo se osredotočili na rešitev eNaročanje in raziskali časovno obremenjenost medicinske sestre pri posameznih metodah naročanja pacienta, ter raziskali težave in pomanjkljivost, ki nastajajo pri sami vzpostavitvi in uporabi elektronskega naročanja pacientov.

Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Zajeli smo vzorec vseh naročenih pacientov v mesecu maju 2017 v specialistični ambulanti na območju severovzhodne Slovenije. Zbirali smo podatke o času, ki je potreben za izvedbo različnih metod naročanja pacienta in jih interpretirali s pomočjo opisne statistike.

Rezultati: Ugotovili smo, da je med vsemi metodami naročanja v specialistični ambulanti za medicinsko sestro najmanj obremenjujoča metoda naročanje preko sistema eNaročanje. Za naročanje po telefonu in osebno medicinska sestra porabi največ časa. Med vsemi naročenimi (n = 298) je eNaročanje izbralo 60 (20 %) pacientov, osebno se je naročilo 62 (21 %) pacientov in preko telefona 176 (59 %) pacientov. Pri uporabi sistema eNaročanje so prisotne tudi določene pomanjkljivosti kot so npr. nemožnost izbire vseh obstoječih zdravstvenih storitev, možnost napačne izbire zdravstvene storitve zaradi različnih vrst naročanja in nemožnost naročanja na kontrolne preglede kar posledično lahko vpliva na samo izbiro naročanja.

Diskusija in zaključki: Z raziskavo smo prikazali, da je eNaročanje pacienta za medicinsko sestro najmanj obremenjujoče, učinkovitejše in časovno manj potratno. Kljub manjšim pomanjkljivostim eNaročanje predstavlja uporabno rešitev ter prinaša veliko prednosti za zdravstvene delavce in za paciente.

 

Nino Fijačko, Gregor Štiglic, Dejan Dinevski: Prikaz protokola učenja oralne higiene z igrifikacijo na daljavo

Uvod: Slaba oralna higiena predstavlja velik javnozdravstveni problem tako v Evropi kot v Sloveniji. Osvajanje pravilnih veščin ščetkanja zobovja kot najpogostejša tehnika oralne higiene, predstavlja tako za otroka kot tudi za starše svojevrsten izziv. Medicinske sestre imajo tukaj zelo pomembno vlogo pri promociji pravilne oralne higiene. Ohranjanje dobre oralne higiene pri otroku je zahtevna naloga, zato predstavlja iskanje novih motivacijskih strategij v obliki učenja z elementi igre oz. igrifikacije potencialno rešitev na področju oralne higiene. V tem prispevku želimo prikazati protokol učenja oralne higiene z igrifikacijo na daljavo.

Metode: Z uporabo igrifikacije želimo predstaviti naprednejši način učenja oralne higiene v domačem okolju in predstaviti možnost preverjanja učinkovitosti oralne higiene na daljavo.

Rezultati: V raziskavo je bil vključen otrok s sekundarno denticijo, ki uporablja ročno zobno ščetko in si sam ščetka zobovje. Protokol je sestavljen iz šest faz. V prvi fazi se zjutraj izvede oralna higiena z zobno ščetko in zobno pasto brez igrifikacije. Po oralni higieni otrok zaužije tableto za razkrivanje zobnih oblog in jo žveči približno 30 sekund ter nato ostanek in slino izpljune. V drugi fazi starši fotografirajo otrokovo zobovje in fotografije preko storitve za pošiljanje datotek posredujejo/pošljejo medicinski sestri. Slednja s pomočjo standardiziranih indeksov oceni oralno higieno in staršem posreduje povratne informacije o izboljšanju le te. V tretji fazi se vključi igrifikacija z nastavkom za zobno ščetko. Na pametni telefon se predhodno naložili mobilna aplikacija in se ustvaril osebni profil. Po dveh tednih oralne higiene z igrifikacijo se ponovita prvi dve fazi protokola.

Diskusija in zaključek: Elementi igre v obliki značk, pokalov in lestvic predstavljajo potencialno rešitev za izboljšanje oralne higiene otroka, povečanje motivacije za oralno higieno, utrjevanje higienske navade in vpliv na avtomatizem pri oralni higieni. Tekom raziskave se srečujemo tudi z različnimi ovirami, ki nastanejo pri uporabi igrifikacije (npr. težave pri povezavi dodatka s pametnim telefonom, angleška verzija mobilne aplikacije itd.) oz. pri sami oceni fotografije (npr. kvaliteta fotografij narejenih s pametnim telefonom, problem zajeti celotno zobovje s fotografijami itd.). Kljub temu lahko medicinska sestra na daljavo oceni učinkovitosti oralne higiene in posreduje takojšnje informacije o kvaliteti oralne higiene.

 

Leona Cilar, Leon Kopitar, Nino Fijačko, Primož Kocbek, Petra Povalej-Bržan, Majda Pajnkihar, Gregor Štiglic: Spletna aplikacija za podporo preventivni dejavnosti na področju sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah

 Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je najpogostejši tip sladkorne bolezni, ki se pogosto pojavi postopoma in brez izrazitih simptomov. Raziskave kažejo, da je pojavnost SB2 v zadnjih letih v porastu. Zato je bistvenega pomena zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje ukrepanje. Podatke za 11.391 pacientov smo pridobili s pomočjo elektronskih zdravstvenih zapisov v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Za izdelavo napovednih modelov smo zbrali podatke o plazemski glukozi in podatke, ki se nanašajo na vprašalnik Finnish Diabetes Risk Score (FINDRISC) za 2.073 posameznikov. Zbrani podatki so nam omogočili razvoj napovednih modelov za oceno tveganja prisotnosti preddiabetesa in nediagnosticirane SB2 pri zdravi populaciji. Napovedna modela smo uporabili v okviru razvoja spletne aplikacije za podporo pri odločanju v preventivni dejavnosti na področju SB2, ki se izvaja v okviru referenčnih ambulant. Aplikacija diplomirani medicinski sestri oz. diplomiranemu zdravstveniku omogoča učinkovit prikaz tveganja in oceno posrednega vpliva spremembe življenjskega sloga na tveganje za prisotnost preddiabetesa ali SB2. Študija prikazuje praktično uporabo dveh enostavnih napovednih modelov za zgodnje odkrivanje SB2 v referenčni ambulanti. Validacija obeh modelov pa kaže na veliko povečanje napovedne učinkovitosti v primerjavi z obstoječim vprašalnikom za presejanje na področju SB2.

 

Uroš Rajkovič: Možnosti uporabe verig podatkovnih blokov v zdravstvu

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov je nastala skupaj z razvojem kriptovalute Bitcoin, ki je neločljivo povezana z omenjeno tehnologijo. V tem oziru je potrebno proučevati in razumeti razloge za razvoj tovrstne tehnologije skupaj z njenimi prednostmi in omejitvami. Čeprav se tehnologija širi tudi na druga področja, je realizirana najpogosteje v finančnih okoljih. Zaradi njenih prednosti se pojavlja vprašanje, ali jo lahko uporabimo za zagotavljanje varnosti zapisov v zdravstvu. Na primerih izbranih zdravstvenih sistemov prispevek prikazuje omejitve, ki ne omogočajo enostavne preslikave tehnologije v novo okolje. Tehnologijo lahko uporabimo v zdravstu, vendar to ni edina tehnologija, ki zagotavlja integritete podatkov. Poleg tega je njena uporaba vezana na visoko procesorsko moč, ki ni poceni. Novo tehnologijo zato velja razumeti kot vzpodbudo, da ponovno razmišljamo o varnosti podatkov v zdravstvu.

 

Anja Brčan, Katja Krt, Maša Pintar: Model za pomoč patronažnim medicinskim sestram pri kategorizaciji rane

Rana je širok pojem, ki opredeljuje prekinjeno kontinuiteto kože in globljih struktur. Rane so neizogibni del v našem življenju. Nastanejo zaradi različnih poškodb, nesreč, obolenj in po operativnih posegih. Oskrba akutnih in kroničnih ran zahteva veliko strokovnega znanja in izkušenj. Šele pravilna ocena in oskrba rane omogočata, da rano privedemo do zgodnejše zacelitve brez zapletov in posledic. Zavedati se moramo, da lahko z nepravilno oskrbo rane njeno stanje celo poslabšamo.

Oblikovali smo odločitveni model, ki klasificira rano glede na njene splošne in specifične značilnosti. Z odločitvijo želimo medicinskim sestram pomagati, da bodo pri svojem delu hitreje in bolj natančno opredelile, za kakšno vrsto rane gre, posledično pa jo bodo znale tudi primerno oskrbeti. Trenutno zdravljenje ran temelji predvsem na znanju in izkušnjah medicinske sestre. Prizadevamo si, da bi v oskrbi ran veljale poenotene smernice, ki bi se jih držale vse medicinske sestre in s tem omogočili poenoteno oskrbo.

Z uporabo računalniškega programa DEXi smo dosegli kategorizacijo rane od najzahtevnejše za oskrbo proti manj zahtevni. Določili smo kriterije, funkcije koristnosti in izbrali štiri variante, ki jih je možno umestiti v kategorije. S pomočjo odločitvenega modela (klasifikacija rane) bo izbrana primerna odločitev za oskrbo posamezne rane.

 

Alenka Žibert, Bernarda Lončar, Saša Šajn Lekše: Model za oceno vedenja nosečnice v podporo zdravju

Uvod: Tvegana vedenja, ki lahko vplivajo na zdravje nosečnice in prihajajočega otroka, moramo pravočasno prepoznati, da lahko načrtujemo intervencije, ki bodo najbolj učinkovite za preprečevanje negativnih zdravstvenih izidov. Predmet odločanja je stopnja tveganega vedenja nosečnice. Problem je kompleksen, saj zadeva tako bodočo mater, kot tudi še nerojenega otroka in je velik izziv za primarno raven zdravstvenega varstva. S pomočjo odločitvenega modela želimo ločevati med nosečnicami z nizko, srednjo in visoko stopnjo tveganja z namenom prilagajanja vsebin individualne zdravstvene vzgoje in drugih intervencij zdravstvene in babiške nege v predporodni oskrbi. Za oceno tveganja smo uporabili večparametrski model za odločanje, ki je izdelan s pomočjo programa DEXi.

Metode: S pomočjo večparametrskega odločitvenega modela DEXi smo parametre, ki so pomembni za spremljanje obnašanja nosečnice v podporo zdravju, razvrstili v ustrezno drevesno strukturo. Za oceno stopnje tveganega vedenja nosečnice smo uporabili več kriterijev, ki smo jih strukturirali po pomembnosti (od spodaj navzgor). Glavni kriteriji v odločitvenem modelu se nanašajo na vitalne znake in način življenja nosečnice.

Izbrali smo si štiri variante označene S, C, A in B, ki v našem primeru predstavljajo različne nosečnice. Vrednosti variant so predvidoma izmerjene ob kontrolnem obisku nosečnice v ginekološki ambulanti.  

Rezultati: Varianta A nima nobene slabosti, a je odkritih nekaj pomanjkljivosti v znanju, ki pa nimajo bistvenega pomena na oceno pri skrbi za zdravje in potek nosečnosti. Sledi ji varianta S. Varianti C in B predstavljata velik problem. Varianta A je v vseh opisanih kriterijih nedvomno boljša od vseh ostalih variant in je skladna s pričakovanji. Odstopa le v primerjavi z varianto B, ki ima boljše ocene pri intenzivnosti in pogostosti telesne aktivnosti. Varianta B je po našem mnenju najmanj ustrezna, kljub temu, da tako B kot C predstavljata nosečnico z velikim primanjkljajem v znanju in veščinah.

Zaključek: Obravnava pacientov naj bi slonela na partnerskem odnosu z medicinsko sestro in na holističnem pristopu do pacienta. Pozornost velja nameniti vsem nosečnicam, saj jih moramo obravnavati individualno. Po pregledanemu odločitvenem modelu ugotavljamo, da je posebno pozornost potrebno posvetiti vsem naštetim kriterijem, saj vsak na svoj način vplivajo na končni rezultat. Odločitveni model lahko pomaga pri odkrivanju nosečnic, ki potrebujejo dodatna navodila in pomoč zdravstvenih delavcev.

 

Vladislav Rajkovič: Pomanjkanje kompetenc za digitalizacijo zdravstva

V tem prispevku razumemo kompetence, kot zmožnost uspešne uporabe znanja in veščin za obvladovanje izzivov digitalizacije zdravstva. Zastavlja se vprašanje ustreznih kompetenc zdravstvenih delavcev v procesih obravnave pacientov. Se te nanašajo na računalništvo in informatiko? Morda celo na umetno inteligenco in podatkovno analitiko? Ta znanja so lahko pomemben sestavni del kompetenc, tako v procesu zdravljenja, kot tudi procesu zdravstvene nege. Niso pa ta znanja edina, pa tudi ne najpomembnejša. Digitalizacija prinaša pomembne spremembe v procese stroke same. Digitalizirati le obstoječe procese je podobno, kot bi transportni sistem posodabljali le tako, da bi konja zamenjali z motorjem z notranjim izgorevanjem. Zato bomo razgrnili splet strokovnih in tehničnih kompetenc za spremembo procesov v zdravstvu tako zdravnikov, medicinskih sester kot tudi drugih zdravstvenih delavcev. Pomembno je razmišljanje zunaj ustaljenih okvirjev.

 

Maruša Kebe, Lucija Roblek, Brigita Jeretina: Prepoznavanje fizične in spolne zlorabe predšolskega otroka

Prepoznava slabega ravnanja s predšolskim otrokom je lahko očitna pri vidnih sledeh telesnega kaznovanja in spolnega nadlegovanja, lahko pa je zelo negotova. Razlaga, ki jo poda starš ali skrbnik, je pogosto netočna, poleg tega je otrok lahko premlad ali zaradi posledic slabega ravnanja z njim preveč prizadet, da bi lahko opisal dogodek. Za predšolske otroke ni nujno, da vsi obiskujejo vrtec ali druge oblike varstva, zato so zdravstveni delavci tisti, ki tekom obravnave otroka v zdravstvenem sistemu lahko prepoznajo sumljive poškodbe. Poleg tega zdravstvene delavce zavezujeta zakon in etika, da si ob nasilju nad otroci ne zatiskajo oči, temveč da aktivno sodelujejo v prid žrtvi. Njihova osnovna naloga je, da zaščitijo žrtev. Raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci odločajo za prijavo zlorabe otroka v večji meri, če imajo na voljo določena merila ali kriterije, po katerih naj bi se sum na zlorabo utemeljil.  V ta namen smo s pomočjo metode DEX in pripadajočega računalniškega programa DEXi razvili večkriterijski model, ki je zdravstvenim strokovnjakom v pomoč pri prepoznavi ogroženega predšolskega otroka za kakršnokoli obliko fizičnega ali spolnega nasilja. Obenem je pravočasno prepoznavanje nasilja tudi cilj odločitvenega procesa in zdravstvene obravnave otrok. Uporaba modela je namenjena predvsem ambulantam predšolske medicine. Medicinski sestri, ki se sreča s potencialno žrtvijo zlorabe, omogoča, da se opre na določene točke, ki ji omogočajo prepoznavo morebitne fizične ali spolne zlorabe. Pri tem je pomembno izpostaviti, da ni vsak fizični znak poškodbe tudi znak zlorabe. Pozorni pa moramo biti tudi na starše oz. skrbnike, ki spremljajo otroka. S tem modelom medicinska sestra lažje pride do zaključkov, ali je otrok zlorabljen ali ne in temu primerno ukrepala.

 

Dragana Pejnović, Tanja Ritonja: Model za pomoč pri odločanju ob nakupu reanimacijskega vozička

Reanimacijski voziček je namenski voziček, ki ga uporabljamo pri oskrbi življenjsko ogroženih pacientov. Opremljen je z zdravili in pripomočki za oživljanje. Vsak bolnišnični oddelek mora imeti reanimacijski voziček z določeno opremo, ki si jo lahko prilagodijo glede na potrebe oddelka. Vsebino reanimacijskega vozička morajo poznati tako medicinske sestre kot zdravniki. Stalno pripravljenost zdravil in pripomočkov za oživljanje zagotovimo s strokovno in enotno urejenostjo reanimacijskega vozička. Medicinska sestra z vsakodnevno kontrolo in podpisom v evidenčni list prevzame odgovornost za njegovo brezhibnost. Oblikovali smo odločitveni model, ki klasificira reanimacijski voziček glede na njegove komercialne pogoje, tehnične karakteristike in opremo. Z odločitvenim modelom želimo pomagati pri izbiri ob nakupu reanimacijskega vozička. Z dobro ocenjenim reanimacijskim vozičkom omogočimo kakovostno zdravstveno oskrbo življenjsko ogroženih pacientov. Za pomoč pri odločanju smo uporabili računalniško metodo DEX in pripadajoči program DEXi, s katerim smo ocenili reanimacijske vozičke od zelo ustreznega do neustreznega. Določili smo kriterije, funkcije koristnosti in ocenili štiri variante. Odločitveni model pripomore k izboru oziroma nakupu najboljše variante reanimacijskega vozička.

 

Simona Kavčič, Anamarija Šalehar, Gordana Lokajner: Informacijska podpora zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu Ljubljana – na poti do kakovostne in varne celostne obravnave onkoloških pacientov

Uvod: Čas v katerem živimo, zdravstveni sistem v katerem delamo predstavlja zdravstvenim delavcem veliko izzivov. Moderna tehnologija ni prisotna samo v našem osebnem življenju, temveč zelo hitro vstopa ter nas intenzivno spremlja tudi na profesionalnem področju. 

Metode: Podatki so bili analizirani z metodo analize besedila. Uporabljena je bila tematska vsebinska analiza besedila, ki je temeljila na opisni raziskovalni metodi, metodi pregleda in primerjanja domače ter tuje strokovne in znanstvene literature, iskane v mednarodnih bazah.

Rezultati: Na Onkološkem Inštitutu Ljubljana smo se odločili, da s podporo nove informacijske tehnologije dvignemo kakovost in varnost zdravstvene nege in oskrbe. V predavanju bo predstavljena teoretična podlaga in primeri dobre prakse iz kliničnih okolji pri uvajanju novega informacijskega sistema. 

Zaključek: Predstavljene bodo prednosti negovalnega modula ter načrti za izboljšanje informacijskih procesov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši in celostni obravnavi onkoloških pacientov.

 

Zaključek

V zaključku je potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednica sekcije dr. Ema Dornik podala poročilo o delu SIZN za leto 2017, prav tako so bile opredeljene načrti in usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi:

Sekcija za informatiko v zdravstveni negi (SIZN) je dodana vrednost zdravstveni negi in SDMI.

Digitalizacija prinaša potrebe po novih kompetencah zdravstvenih delavcev, ki delajo v zdravstveni negi in ustvarja nova delovna mesta na tem področju. SIZN predlaga evidentiranje teh novih kompetenc, po potrebi oblikovanje novih delovnih mest in prilagoditve v organizaciji dela pri izvajalcih.

V SIZN je vključenih vse več mladih strokovnjakov, ki bodo tudi v prihodnje pripomogli k uresničitvi programa SIZN.

S pomočjo družabnih omrežij bomo poskrbeli za boljšo prepoznavnost SIZN in SDMI.

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje. Hvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem, ki so pripravili povzetke predstavitev.

 

Pripravila: Ema Dornik

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2016

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo v Zrečah 11. novembra 2016. Tokrat je bil programski sklop Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN) v okviru kongresa MI'16. Vsakoletno srečanje je namenjeno strokovnemu druženju članov.

V uvodnih besedah je podpredsednica sekcije dr. Ema Dornik predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2016 ter načrt dela za leto 2017. V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Vladislav Rajkovič: Proces zdravstvene nege v luči informacijskega procesa

Proces zdravstvene nege (PZN) je zaporedje organiziranih korakov, namenjen medicinskim sestram za izvajanje zdravstvene nege. Je organizacijski model, ki sledi znanstveni metodiki sistematičnega opazovanja, merjenja, postavljanja hipotez, preverjanja in modifikacije, če je ta potrebna. Govorimo o fazah PZN: (1) zbiranje podatkov o pacientu, (2) postavljanje negovalne diagnoze, (3) načrtovanje zdravstvene nege na osnovi ciljev, pričakovanih izidov in intervencij, (4) izvajanje negovalnih intervencij in (5) ocenjevanje, če so bili doseženi cilji in pričakovani izidi. PZN ni teorija zdravstvene nege, teorija organizacije, teorija informatike in računalništva. Je metoda dela, ki v svojih korakih uporablja teoretične izsledke in modele, jih prepleta med seboj in jih s tem udejanja. V prispevku bo poudarjena podatkovna in informacijska komponenta PZN na osnovi katere medicinska sestra presoja in sprejema odločitve v posameznih fazah procesa. Gre za osebno in/ali timsko interpretacijo podatkov na osnovi strokovnega znanja ter širokega in kritičnega premisleka.

 

Anja Zagoričnik, Marija Milavec Kapun: Robotizacija v zdravstveni negi

Uvod: Robotika ima pomembno vlogo v številnih industrijskih procesih kot nepogrešljiv del moderne, ekonomične in človeku prijazne tehnologije, kjer prevzema dela človeka. Njena širitev na področje zdravstvene nege je aktualna tema, ki lahko vpliva na razvoj in področja dela strokovnjakov zdravstvene nege v prihodnosti. Z uvajanjem robotizacije na področje zdravstvene nege je smiselno identificirati in raziskovali možnosti aplikacij različnih robotov v delo strokovnjakov.

Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, omejene na objave v angleščini ter izdajo v časovnem obdobju 2010−2016. Izbor člankov je bil določen glede na določene kriterije, ki so izključevali telenavzočnost in se osredotočali le na robotsko tehnologijo. Opravljena je bila kvalitativna vsebinska analiza vključenih podatkov.

Rezultati: Rezultati pregleda 22 člankov so podali pet področij robotizacije: kirurgija z operacijsko zdravstveno nego, rehabilitacijska zdravstvena nega, zdravstvena nega starostnikov in robotizacija, transport, robotizacija intervencij v postopku zdravljenja in etika robotizacije zdravstvene nege.

Diskusija in zaključek: Robotizacija dela ni vsesplošna rešitev. Ob primerni in smiselni uporabi je aplikacija robotov lahko dobrodošla pomoč pri reševanju globalnih problemov v zdravstveni negi. Stroka mora intenzivno raziskovati možna aplikativna področja ter hkrati proučevati vpliv vključevanja robotov v svoje delo, njihovega vpliva na kakovost in varnost obravnave pacientov ter etične vidike njihovega vključevanja.

 

Samanta Mikuletič, Tamar Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut: Tvegano vedenje in zavedanje uporabe IKT ter z njo povezana informacijska varnost na področju zdravstvene nege

Na področju zdravstvene nege je verjetnost nepooblaščenega dostopa do podatkov razmeroma visoka. Dolžnost medicinske sestre je, da podatke varuje. Zaposleni predstavljajo grožnjo za informacijsko varnosti, saj lahko namerno, zaradi malomarnosti ali pomanjkanja znanja razkrijejo zaupne podatke. V raziskavi, ki je potekala od 29. 4. do 31. 8. 2015, je bilo vključenih 174 medicinskih sester, zaposlenih na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodov. S pomočjo ankete smo preverili stanje na področju potencialno tveganega vedenja in zavedanja na področju informacijske varnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik »Users' Information Security Awareness Questionnaire«. Rezultati so pokazali, da samo 36,54 %  anketiranih spoštuje varnostne ukrepe na področju informacijske varnosti. Slednje odpira številna vprašanja na področju varovanja osebnih podatkov pacientov, še posebej, ko so ti v rokah medicinskih sester, ki se ne zavedajo pomena informacijske varnosti. V povezavi z rezultati je potrebno razmišljati o tem, da se nevarnost uhajanja podatkov veča sorazmerno s povečevanjem uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij. Glede na smernice uvajanja e-zdravja v slovenski zdravstveni sistem je medicinske sestre nujno potrebno dodatno oborožiti z znanjem na tem področju. Zaradi navedenega je problematiko informacijske varnosti v zdravstvu potrebno dodatno izpostaviti na vseh nivojih zdravstvenega in socialno varstvenega sistema.

  

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun: Potencial Interneta za podporo pacientom pri skrbi za njihovo zdravje

Uvod: Zaradi porasta pojavnosti kroničnih obolenj pridobiva na pomenu k pacientu osrediščen pristop oskrbe, ki temelji na aktivni vlogi pacienta. Aktivno vlogo pacienta lahko spodbujamo s modernimi pristopi zdravstvene obravnave in vključevanjem sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Podrobneje želimo analizirati lastnosti interneta zaradi njegove razširjenosti, ekonomske ugodnosti in možnosti multimedijske, interaktivne uporabe.

Namen: Predstaviti možne načine uporabe interneta za podporo k pacientu osrediščene skrbi ter identificirati njihove prednosti in slabosti.

Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Za tehniko zbiranja in analize podatkov pa sistematični pregled literature v bazi PubMed.

Rezultati: Na podlagi pregleda literature smo identificirali 6 različnih načinov uporabe interneta za podporo k pacientu osrediščene skrbi: internet kot vir objektivnih informacij, internet kot komunikacijski kanal med pacienti, izobraževalni moduli za komunikacijo z velikim številom pacientov, internet kot komunikacijski kanal med pacientom in zdravstvenim delavcem, osebni elektronski zdravstveni zapisi in informacijski sistemi za podporo pri odločanju pacienta.

Razprava in sklep: Internet ima zaradi svojih lastnosti komunikacijskega kanala in baze podatkov velik potencial za podporo k pacientu osrediščene skrbi. Načini uporabe se med seboj razlikujejo glede na to, koliko truda mora vložiti zdravstvena organizacija za aplikacijo in kako individualizirane so informacije za posameznega pacienta. Internet ima največji potencial za uporabo v zdravstveni negi v obliki informacijskih sistemov za podporo pri odločanju in v obliki izobraževalnih modulov.

 

Petra Pavlič, Mateja Ocepek Osredkar: Model ocenjevanja ogroženosti za okužbo kirurške rane

Operacija je invazivni poseg in pomemben dejavnik tveganja za zaplet.

Pacient je vedno v središču dogajanja in enakovreden član tima, zato moramo zdravstveni delavci stremeti h kontinuiranemu pridobivanju znanja, boljši kvaliteti dela ter s tem varnosti pacienta. Za preprečevanje okužb kirurške rane moramo poznati predoperativne postopke, kirurško načrtovanje in procese v predoperativnem in pooperativnem obdobju. Celostna ocena bolnika in individualna obravnava je pogosto ključna za uspešno zdravljenje kirurške rane. Poleg tega je potrebno poznavanje in preprečevanje dejavnikov tveganja, ki vplivajo na okužbo kirurške rane. S pomočjo strokovne literature so bili izpostavljeni najbolj pogosti dejavniki tveganja, ki so bili uporabljeni in primerjani pri pacientih. Naš namen je prikazati, da je vsak pacient poseben in zahteva individualen pristop strokovnjakov. V skladu z večparametrsko odločitveno metodo DEX in pripadajočim programom DEXi smo ocenili stopnjo ogroženosti pacienta za okužbo kirurške rane. Odločitev o pristopu zadeva samega pacienta, medicinsko sestro in kirurga, ki lahko glede na izbrane kriterije že vnaprej predvidevajo, večjo ali manjšo ogroženost pacienta in posledično ustrezno ukrepajo. Končna ocena našega modela je bila skladna s pričakovanji, saj so bili že na začetku določeni najpomembnejši kriteriji in funkcije koristnosti, ki jim dejavniki ustrezajo. Ta odločitveni model, bi bil lahko koristen pripomoček kirurgom in medicinskim sestram. Izpostavi se vpliv posameznih dejavnikov in njihovih povezav, kar pripomore k ustreznim odločitvam in posledično h kvalitetnejši oskrbi pacienta.

 

Rok Drnovšek, Tanja Rupar: Model ocenjevanja ogroženosti za nastanek ventilatorske pljučnice

Ventilatorska pljučnica (VAP) se še vedno pojavlja v kliničnem okolju, najpogosteje v enotah intenzivne terapije, kjer je tudi ena najpogosteje prisotnih bolnišničnih okužb. VAP je lahko za pacienta tudi smrtno nevaren, zdravljenje pa vključuje povečano rabo zdravil in podaljšano ležalno dobo. Zaradi Pacienta samega in stroškov zdravstvene organizacije je smiselno poiskati način kako preprečiti VAP še preden se okužba pojavi. Za iskanje pacientov ogroženih za nastanek VAP lahko uporabimo odločitveni model, ki zdravstvenim delavcem služil kot vodilo. Zato smo s pomočjo pregleda literature in kliničnega znanja raziskovalne skupine izdelali odločitveni model, zasnovan za odkrivanje ogroženih pacientov. Uporabili smo večparametersko odločitveno metodo DEX s pripadajočim programom DEXi. Kriterije v odločitvenem modelu, smo razdelili na kriterije tehnologije, kriterije pacienta in kriterije procesov zdravstvene obravnave. Funkcije koristnosti posameznih kriterijev smo določili glede na konsenz članov raziskovalne skupine. Končna ocena ogroženosti pacientov, ki smo jo izvedli je bila skladna z našimi pričakovanji. Vrednost odločitvenega modela se pokaže šele, ko zagotovimo njegovo integracijo v organizacijo dela zdravstvene organizacije. Integracija odločitvenega modela je potrebna na ravni klinične dokumentacije, kjer izpostavljamo predvsem kompatibilnost odločitvenega modela z elektronsko dokumentacijo organizacije. Največji potencial ima odločitveni model pri prevzemanju podatkov iz že obstoječe elektronske dokumentacije. Programska oprema odločitvenega modela lahko omogoči zbiranje in uporabo potrebnih podatkov avtomatično, brez napora zdravstvenih delavcev. Takšna uporaba omogoča neprekinjen nadzor oziroma preverjanje ogroženosti vseh hospitaliziranih pacientov ob minimalnem naporu zdravstvenih delavcev.

Nedisa Bosankič, Danilo Mencinger: Vpliv e-dokumentacije na kakovost obravnave pacientov v intenzivni terapiji otrok

Uvod: Do leta 2011 smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) uporabljali temperaturni list za beleženje bolnikovega stanja, kar je uradni dokument vsakega bolnika, izključno v papirnati obliki. Jeseni leta 2011 smo začeli uporabljati temperaturni list kot dokumentacijo bolnikovega stanja v e-obliki. Problem je nadzor nad vstavljenimi tujki (endotrahealni tubus, osrednji venski kateter, stalni urinski kateter, nasogastrična sonda in drugi.) in zdravstvena nega tujka. Zaradi zagotavljanja večje sledljivosti nad intervencijami, kot so vstavitev, oskrba in odstranitev tujkov, je bil za potrebe Pediatrične klinike in KOOKIT-a, razvit modul Posegi. V tem modulu imamo shemo otroka z izborom lokacije vstavitve tujka, velikosti, dolžine in vrste tujka z uporabo šifrantov. Za vsak tujek je možno vnesti posebnosti, prevezo, menjavo in druge opombe. Kontrola vstavljanja in odstranjevanja tujkov se izvaja v tabelarični obliki oz. v preglednici. Namen: Proučitev e-dokumentacije (e-temperaturni list) z vidika dveh najbolj pogostih, »tujkov« endotrahealnih tubusov (ET) in osrednjih venskih katetrov (OVK). Metode: Proučevanje tuje in domače literature vezane na področje raziskave; popis procesov dokumentiranja ET in OVK pred in po uvedbi e-dokumentacije z ustrezno notacijo; analiza dokumentacij pacientov pred in po uvedbi e-dokumentacije; analiza poročil o neželenih dogodkih vezanih na ET in OVK pred in po uvedbi e-dokumentacije; vodeni intervjuji z zdravstvenimi delavci, ki uporabljajo dokumentacijo ET in OVK pri svojem delu; izdelava kritične analize e-dokumentacije; na osnovi analize preučiti možnosti  izboljšav in podati predloge vodstvu.

Darja Perko: Sistem za izboljšanje sodelovanja v zdravstveni negi

Moč sodelovanja za zdravje je vidno tudi pri sodelovanju v zdravstveni negi. Povsem jasno je, da dobro sodelovanje med negovalnim timom in drugim osebjem v zdravstveno-negovalni ustanovi vodi do dobrih zdravstvenih rezultatov. Prvi pogoj za dobro sodelovanje je dobra in jasna komunikacija. Pomemben nivo komuniciranja med bolniki in osebjem je zagotovo tudi sestrski klic. Z njim lahko bolnik pokliče medicinsko sestro v primeru, da potrebuje pomoč, ta se na klic lahko takoj odzove, in tudi drugo osebje je o klicu in poteku dogodka sproti obveščeno. Okoli te komunikacije med bolnikom in osebjem pa je še vrsta postopkov, ki morajo biti izvedeni, da lahko zdravljenje uspešno poteka. Ključno je sodelovanje negovalnega osebja, ki mora vse nadaljnje postopke nege pravilno in pravočasno procesirati. Pri tem jim lahko v veliki meri pomaga napredna tehnologija. S tem namenom se je komunikacija sestrskega klica evolucionirala v sistem NurseCare, ki poleg sestrskega klica omogoča tudi sprotno beleženje vseh opravljenih storitev v bolniški sobi neposredno v sobni prikazovalnik na dotik. Zabeleženi podatki se povežejo z obstoječim bolnišničnim informacijskim sistemom, s čimer so odpravljeni dvojni vnosi, možnost zabeleženih napak in kar je najpomembnejše – močno je izboljšana sekundarna komunikacija v zdravstveno-negovalni ustanovi. Znano je namreč, kdo je bil pri pacientu, v kateri sobi, ob katerem času, katera storitev je bila opravljena, podatki o storitvi, in kako dolgo se je osebje v sobi zadržalo. Vsi ti podatki so nato ključni za nadaljnje procesiranje in komuniciranje – na njihovi podlagi se izdelajo plani nadaljnje zdravstvene nege, opomniki, opozorila o stanjih bolnikov, na katera se je treba odzvati, in statistični podatki o obremenjenosti osebja ter pregled opravljenih storitev, na podlagi katerih lahko ustanova izdela učinkovitejši plan dela, in s tem optimizira delovne procese. Tovrstni sistemi z optimizacijo delovnih procesov v zdravstveno-negovalnih ustanovah pripomorejo k boljšemu sodelovanju vseh vpletenih v zdravstveni negi. Optimizacija delovnih procesov pa ne nazadnje vodi h glavnemu cilju tudi drugih evropskih zdravstvenih ustanov, to je varnost pacientov.

Ines Baškovč, Marija Milavec Kapun: Primer e-izobraževanja o zdravstveni negi pacienta po vstavitvi tumorske endoproteze kolka

Uvod: Z razvojem in načinom življenja se spreminjajo tudi potrebe po strokovnem izobraževanju in sam izobraževalni proces. E-izobraževanje je namenjeno uporabnikom, ki si želijo samostojno odločati se o načinu, času in kraju pridobivanja znanja. Vstavitev tumorske endoproteze kolka v Sloveniji ni pogost poseg, vendar zahteven. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre, ki se vključujejo v obravnavo pacienta, za to potrebno znanje in veščine.

Namen: Predstaviti e-izobraževanje na specifičnem področju delovanja medicinskih sester, kjer bi lahko udeleženci obnovili in posodobili svoje znanje.

Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela s strategijo akcijskega raziskovanja. V spletni učilnici smo predstavili vsebino na temo zdravstvene nege pacienta po vstavitvi tumorske endoproteze kolka. Z začetnim in končnim kvizom smo preverjali pridobljeno znanje ter izvedli anketo o zadovoljstvu z e-izobraževanjem.

Rezultati: V spletno učilnico se je prijavilo 34 udeležencev, celotno učno pot jih je dokončalo 30. Anketirani so bili zadovoljni z e-izobraževanjem. Pridobljeno znanje je bilo primerno, udeleženci so dobro sodelovali v spletni učilnici.

Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da je bilo izobraževanje sodelujočim všeč in večina od njih bi se v prihodnje želela udeleževati e-izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da je e-izobraževanje uspešen način za nadgradnjo znanja v zdravstveni negi, kar ugotavljajo tudi drugi raziskovalci.

Urša Presekar, Marija Milavec Kapun: Preventiva v virtualnem okolju

Uvod: Uporaba interneta in sodobnih komunikacijskih poti narašča tudi na področju zdravstvene oskrbe pacientov. S tem se spreminja vloga pacienta in izvajalcev storitev. Pacienti iščejo različne informacije v povezavi z zdravjem tudi na svetovnem spletu.

Namen: Predstaviti možnosti za izvajanje preventivne dejavnosti: oblikovati vsebine in jih v ustrezni obliki posredovati obiskovalcem spletnih forumov z zdravstvenimi vsebinami. Spoznati nove pristope v preventivnem delovanju strokovnjakov.

Metoda: Poročilo o primeru zdravstveno-vzgojnih intervencij v virtualnem okolju.

Rezultati: Pri oblikovanju različnih zdravstveno-vzgojnih vsebin so sodelovali študenti Fakultete za socialno delo in Zdravstvene fakultete. Na spletnem portalu Zavoda Med.Over.Net. so se na osnovi predhodnih ugotovitev strokovnjakov določile različne preventivne tematike. Po raziskavi teme je sledila priprava strokovnih vsebin in njihova predstavitev skozi različne pristope na spletnem portalu. Obujen je bil forum o demenci, sodelovanje na forumih, izvedena javna tribuna, objavljeni intervjuji s strokovnjaki in pacienti.

Razprava in sklep: Glede na analizo števila obiskov, objavljenih komentarjih, všečkov in delitev povezav do določenih vsebin na spletnih socialnih omrežjih govori o uspešnosti in pomembnosti takega sodelovanja strokovnjakov v virtualnem okolju. Strokovnjaki zdravstvene nege skoraj ne delujejo v virtualnem okolju, ki pa postaja pomemben tudi z vidika preventivnega delovanja, to lahko vpliva na prepoznavnost poklica v splošni javnosti.

Simon Torkar, Peter Benedik, Uroš Rajkovič, Olga Šušteršič, Vladislav Rajkovič: Zasnova priporočilnega sistema za obravnavo kroničnega bolnika

Naraščanje števila kroničnih bolnikov in kakovostna zdravstvena obravnava le teh, predstavlja vedno večji problem in izziv primarne ravni zdravstvenega varstva. Kronične bolezni so dolgotrajne, navadno počasi napredujoče bolezni katere zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, največkrat do konca življenja. V prispevku predstavljamo zasnovo priporočilnega sistema za spremljanje celostne obravnave kroničnega bolnika. Znanje obravnave kroničnih bolnikov zapisano v obliki ontologije ter procesni model omogočata spremljanje obravnave kroničnega bolnika v referenčni ambulanti ter analizo podatkov prejetih preko različnih storitev za zdravje in oskrbo v domačem okolju. Priporočilni sistem temelji na strukturi multi-relacijskega lastnostnega grafa, ki predstavlja izredno fleksibilno podatkovno strukturo. Pri procesu obravnave kroničnega bolnika je poudarek na razumevanju trenutnega delovanja procesa, povezanosti podprocesov, vhodov in izhodov iz podprocesov in vzročno posledičnih povezav med različnimi podatki obravnavanega kroničnega bolnika. Namen priporočilnega sistema je preko opazovanja in beleženja procesa obravnave, pridobiti praktično znanje, ga povezati s teoretičnim znanjem, neposredno dodajati novo znanje in ga isti trenutek tudi uporabiti v praksi, olajšati delo zdravstvenega osebja in preprečiti administrativne, postopkovne in strokovne napake preko opozarjanja in vodenja.

Zaključek

SIZN obeležuje 15. letnico delovanja. V zaključni razpravi so bile opredeljene naslednje usmeritve za nadaljnje delo Sekcije za informatiko v zdravstveni negi:

  • Prizadevali si bomo za dodatno spodbudo rabe in uporabe e-dokumentacije v zdravstveni negi ter povezovanje teorije in prakse z vidika e-ZN.
  • Iščemo poti za boljšo vidnost zdravstvene nege, kot samostojne stroke in iščemo odgovor na vprašanje, kje je v projektu eZdravja je mesto zdravstvene nege.
  • Smiselna je gradnja in uporaba arhetipov za potrebe zdravstvene nege, kjer želimo SIZN aktivno sodelovati in povezati ključne deležnike na tem področju.
  • V Sloveniji bi na državni ravni morali definirati minimalne standarde za informatizacijo zdravstvene nege in sistemizirati delovna mesta informatika v zdravstveni negi.

Zahvala

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje Zahvala tudi članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem, ki so pripravili povzetke predstavitev.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2015

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo 4. 12. 2015 v Podčetrtku na Jelenovem grebenu z motom: »E-zdravstvena nega za e-prihodnost«.

V uvodnih besedah je predsednica sekcije doc. dr. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2015 ter načrt dela za naslednje leto. V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

 

Marjana Pikec: 'Vrstomat' za spremljanje čakajočih pacientov

V dobi digitalne transformacije, ko stremimo k digitalizaciji čim več, če ne kar vseh delovnih procesov, se z uporabo IT v zdravstvu osredotočamo predvsem na zdravstvene delavce. Obenem smo končni uporabniki zaradi poplave mobilnih aplikacij navajeni, da lahko pridobimo takorekoč neomejeno število mobilnih aplikacij, ki pokrivajo najrazličnejša področja našega življenja, ki smo jih pred pojavom digitalnih tehnologij upravljali ročno. Ko pa se končni uporabniki prelevimo v paciente in obiščemo svojega zdravnika, kar naenkrat pozabimo na vso dostopno tehnologijo ter nam postane samoumevno, da moramo v čakalnici potrkati, počakati na medicinsko sestro za oddajo kartice, nato pa se zglasiti v ordinaciji, ko nas pokličejo. Današnje tehnologije nam že omogočajo, da tudi delovne procese v čakalnici digitaliziramo. Z uporabo kartičnih terminalov in TV zaslonov lahko paciente avtomatsko registriramo v čakalno vrsto, vsako registracijo pa posredujemo v centralni informacijski sistem zdravstvene ustanove. Medicinska sestra lahko spremlja dogajanje v čakalnici zgolj z uporabo računalnika v ordinaciji, paciente pa poziva v ordinacijo s preprostim klikom miške. TV zaslon v čakalnici prikazuje čakalno vrsto in z zvočnim signalom poziva paciente v ordinacijo. Na ta način zmanjšamo napor zdravstvenega osebja, paciente pa pomirimo, ker vsak trenutek vedo, kaj se z njimi dogaja v procesu čakanja. Z digitalizacijo procesa tako dvignemo učinkovitost zdravstvenega osebja in povečamo zadovoljstvo pacientov, kar prispeva k boljši klimi na obeh straneh zdravstvene ordinacije.

 

Vesna Rugelj: E-ambulantni karton klinik UKCLJ

Informatizacija procesov se uveljavlja tudi v zdravstvu in zdravstveni ter babiški negi. Vedno več zaposlenih ugotavlja, da potrebujejo aplikacije za spremljanje strokovnih podatkov. Uvajanje zdravstveno informacijskih sistemov v klinično okolje pa seveda vpliva na spremembe pri delu, kar lahko povzroči odpor zaposlenih do informatizacije. Vsi se namreč ne zavedajo, da informatizacija procesov lahko pripomore k optimizaciji dokumentacije, varni zdravstveni obravnavi pacientov in razvoju stroke. Za uvedbo izboljšav in sprememb v klinično okolje je torej nujno sodelovanje uporabnikov informacijskih sistemov. Zato je bilo že v načrtu projekta razvoja e-ambulantnega kartona predvideno, da bodo pri njem sodelovali zaposleni, ki so vključeni v proces ambulantne obravnave pacientov. Imenovana je bila delovna skupina (zdravnica, diplomirani medicinski sestri, diplomirana babica, administratorka), ki je opredelila poslovne zahteve, ki jih mora informacijski sistem zagotavljati uporabnikom e-ambulantnega kartona. Opredelila je gradnike kot temeljne elemente eAmbulantnega kartona, ki jih lahko modularno vključujemo ali izključujemo iz posamezne vrste obravnav.

 Koliko bo informacijski sistem v podporo zdravstvenim delavcem, ne le »še eno odvečno delo«, je odvisno od njegove zasnove. Informacijski sistem mora preko strukturiranih zapisov podatkov o pacientu medicinsko sestro, babico in zdravnika voditi skozi proces dela, kar izboljša dokumentiranju in pripomore k popolnejšemu načrtovanju obravnave. Vgrajena opozorila in kontrole podatkov pripomorejo k varnejši in kakovostnejši obravnavi pacientov.  Vsi podatki se zapisujejo le enkrat, vidni pa so vsem v vseh aplikacijah, kjer ga potrebujejo. Avtomatični izračun vrednosti posameznih podatkov (ITM, višina nosečnosti, ocena ogroženosti ipd) vodi v optimizacijo dela. Na koncu procesa program generira povzetek, ki je formuliran kot izvid.

 

Janja Perme, Mirko Gradišar: Optimizacija urnika dela na oddelku za intenzivno terapijo

V večini bolnišnic po Sloveniji se dnevno srečujejo s problemom kako učinkovito, hitro in predvsem pravično razporediti delovni čas zaposlenih, ki delajo v treh izmenah, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. V enotah intenzivne terapije, kjer mora biti tudi popoldan in ponoči prisoten strokovno popolni tim, je razporejanje delovnega časa še bolj zahtevno. Brez računalniške podpore si več ne predstavljamo sodobnega evidentiranja časa in razporejanja osebja.

V večini slovenskih bolnišnic se pospešeno razvija evidentiranje časa. Nabavljajo se računalniški programi za avtomatično evidentiranje prisotnosti na delu. Programske rešitve za razporejanje osebja po turnusih s hkratnim upoštevanjem več nasprotujočih kriterijev in omejitev ter želja zaposlenih pa ne najdemo v nobeni slovenski bolnišnici. Razporejanje osebja se še vedno izvaja ročno, na papirju ali s pomočjo računalniških preglednic, kar je zelo zamudno in z vidika zaposlenih velikokrat nepravično.

Ideja za razvoj informacijske rešitve za pripravo urnikov v prvi vrsti za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je nastala med študijem prve avtorice na Ekonomski fakulteti. Informacijska rešitev naj bi zamenjala obstoječ papirnat obrazec za ročno planiranje dela. Pri snovanju informacijske rešitve je bila uporabljena metoda prototipa, ki izmenično ponavlja analizo in sintezo. Tako je nastala informacijska rešitev Optima.

Informacijsko rešitev Optima za optimizacijo urnikov dela negovalnega osebja v bolnišnicah se testira na več oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Program je na testnih oddelkih zmanjšal čas priprave razporedov vsaj za 80%. Zaradi posebnosti posameznega delovnega okolja takšne podpore v širši uporabi v Sloveniji še ni in je tudi ni možno prenesti iz tujine.

 

Marko Bohanec: Podpora zdravstvenim delavcem pri diagnostiki bolezni s pomočjo računalniškega strojnega učenja

Kako na praktičnem primeru diagnostike raka dojke uporabiti metode strojnega učenja kot pomoč pri diagnostiki. Strojno učenje poteka tako, da se računalnik na podlagi že znanih diagnoz nauči prepoznavati vplivne faktorje, ki se jih uporabi za diagnozo novih, še ne-diagnosticiranih primerov. Kot primer bomo uporabili zelo znano podatkovno zbirko diagnoze raka na dojki Univerze Wisconsin Hospitals, ZDA, iz leta 1995, v kateri je na voljo 699 učnih primerov diagnoz. S pomočjo orodja Orange (UNI LJ, http://orange.biolab.si/ ) bomo zgradili model, ki bo dal vpogled v vplivne faktorje ter predlagal diagnozo

 

Danilo Mencigar: Varno predpisovanje in dovajanje zdravil: izkušnje iz otroške kirurgije

Za potrebe Pediatrične klinike ter Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) nastaja Klinični informacijski sistem (KIS) z imenom Think!Med Clinical. Razvoj in implementacijo je prevzelo podjetje Marand inženiring iz Ljubljane. Del KIS je tudi Modul e-predpisovanja zdravil, ki vključuje različne baze (Centralna baza zdravil RS, Bazo podatkov o zdravilih RS, Bazo zdravil magistralnih pripravkov lekarne UKCL), s katerimi ponuja v realnem času podporo kliničnemu odločanju, odmerjanju zdravil, podajanju alternativnih predlog, opozoril na podvojeno terapijo, interakcije med zdravili, preverja zgodovino alergij in drugo. Pomembnejši del dejavnosti KOOKIT predstavlja Enota intenzivne terapije (EIT), ki je osrednja enota za pediatrično intenzivno terapijo v Sloveniji. Ključni del zdravljenja v EIT predstavljajo zdravila, ki morajo biti varno in učinkovito predpisana, kvalitetno in hitro pripravljena ter varno dovajana. E-predpisovanje zdravil v trajni infuziji, vodenje bolnika s pomočjo e-bilance tekočin ter dovajanje zdravil s črtno kodo učinkovito spreminjajo način in organizacijo dela v smislu izboljšanja procesov, dvigu kakovosti zdravstvene obravnave ter varnosti pri delu z bolnikom. Predstavljene rešitve vplivajo na zmanjšanje napak, ki so bile posledica ročno napisanih zdravnikovih naročil in prepisovanja medicinskih sester. Neželeni dogodki v povezavi z zdravili se v primerjavi z leti, ko je bila dokumentacija samo papirna, znatno zmanjšujejo. Dejstvo je, da absolutne varnosti ni, a je kljub temu treba narediti vse, da bodo procesi varni in znane vse šibke točke. Le na ta način bo obravnava kritično bolnih kvalitetna in varna.

Marija Milavec Kapun, Vladislav Rajkovič, Olga Šušteršič: Razvoj modela procesa samooskrbe pacienta v domačem okolju

Samooskrba je definirana kot skrb posameznika za lastno zdravje in dobro počutje. Vključuje dejavnosti, ki osebo podpirajo v principih zdravega življenjskega sloga. Celostni pristop k zdravju zagotavlja socialno, emocionalno, psihično in fizično dobro počutje. Podpora procesu samooskrbe pri osebah, ki potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe s strani strokovnjakov, je zato nujna z vidika zagotavljanja kakovostnih storitev samooskrbe in tudi z vidika preventive ter rehabilitacije.

Doseganje optimalne stopnje samooskrbe predstavlja pomemben izziv strokovnjakom na področju dolgotrajne oskrbe. Poznavanja procesa dolgotrajne oskrbe, njenih vhodnih elementov, potreb zaradi bolezenskega stanja, posameznih faz, podprocesov in kritičnih točk za odločitev za delovanje v podporo zdravju, so ključne sestavine strokovne in sistematične podpore osebam s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v domačem okolju kot tudi laičnim negovalcem.

Sistematično zbrani podatki s strani pacienta in laičnih oskrbovalcev so del dokumentacije o zdravstvenem stanju pacienta, ki ga lahko le-ti nadgradijo s svojimi podatki in informacijami. Ključno vprašanje v procesu samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je, katere parametre osnovnih/temeljnih življenjskih aktivnosti mora spremljati, da bo lahko zmogel in znal izvesti pravočasne ukrepe v podporo zdravju.

Vladislav Rajkovič: Kaj imata skupnega teorija zdravstvene nege in teorija računalništva?

Zdravstvena nega in računalništvo sta že na prvi pogled zelo različni profesiji. Predstavljene bodo nekatere stične točke in problemi v pogledu teorij obeh področij. Podani bodo tudi nekateri predlogi. Najprej bomo pogledali stični točki: človek in podatki. Tudi računalništvo in informatika sta v prvi vrsti namenjena človeku. Na obeh področjih se srečujemo s številnimi izzivi v zvezi s podatki. Graditi moramo mostove med podatki in človekom, ki sprejema odločitve. Tak primer je podatkovna analitika, ki iz opisne in napovedne prehaja v predpisovalno (prescriptive) analitiko. Pomembna skupna točka je tudi kompleksnost postopkov, ki se jih ne da izvesti v realnem času, kljub najsodobnejšim računalnikom. Tu je še razkorak med teorijo in prakso, saj vemo, da je teorija brez prakse neuporabna, praksa brez teorije pa slepa. In ne nazadnje imamo na obeh področjih težave pri poučevanju teorij. Praviloma je le manjšina navdušena nad spoznavanjem teorij samih. Teorija je sama po sebi siva, drevo življenja pa je zeleno in cvetoče.

Strokovne zanimive predstavitve so udeležence spodbudile k oblikovanju novih idej in priložnosti za razvoj na področju zdravstva in zdravstvene nege.

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje, članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem, ki so pripravili povzetke predstavitev.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2014

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je potekalo 5. 12. 2014 v Podčetrtku na Jelenovem grebenu. Vsakoletno srečanje je namenjeno druženju članov in njihovi strokovni rasti. Tokrat pod motom »Zdravstvena nega danes za jutri«.

V uvodnih besedah je predsednica sekcije doc. dr. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2014 ter načrt dela za naslednje leto. V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

Rajkovič: Kompetence, kompetence, kompetence, …

Številni so vzroki za spremenjeno vlogo deležnikov v zdravstvu. Spremenjena  je vloga medicinske sestre, npr. v referenčnih ambulantah, dolgotrajni oskrbi na domu in še kje. Spreminja se tudi vloga pacienta in njegovih svojcev. Če temu dodamo še E-kompetence, je posameznik pa tudi sistem zdravstva in izobraževanja postavljen pred nove izzive. Digitalno pismen zdravstveni delavec ni le tisti, ki je sposoben uporabljati računalniške rešitve. Te rešitve mora biti sposoben tudi soustvarjati. Uporabnik postaj je kreator rešitev. Potrebne so spremembe procesov in kompetenc sodelujočih. Spremembe človek težko sprejema, še teže pa jih ponotranji. Podani bodo ključi do rešitve.

 Bohanec: Uskladitev pričakovanj na  delovnem mestu in osebnih preferenc zaposlenih v zdravstveni negi

V prispevku je bila prikazana ameriška metodologija Predictive Index, ki s pomočjo spletno podprte rešitve omogoča definiranje pričakovanega vedenja na delovnem mestu. Kandidati za zaposlitev za določeno delovno mesto izpolnijo kratko anketo, ki prikaže njihove osebne vedenjske preference. S pomočjo analize lahko poiščemo dobro prekrivanje med delovnim mestom in posameznikom. Na primeru iz ZDA si bomo pogledali rezultate.

 Mencigar, V. Rajkovič: Model e-dokumentiranja zdravstvene oskrbe v intenzivni terapiji otrok

Za potrebe Pediatrične klinike in Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana nastaja Klinični informacijski sistem. V fazi razvoja brezpapirne bolnišnice Model e-dokumentiranja zdravstvene oskrbe v EIT, ki je prikazan v magistrskem delu prvega avtorja in predstavlja tehnološko in organizacijsko inovacijo. Predlagane rešitve vplivajo na zmanjšanje napak pri predpisovanju in aplikaciji zdravil v trajni infuziji, ki so bile posledica ročno napisanih zdravnikovih naročil in prepisovanja medicinskih sester. Uporaba črtne kode za sledenje vzorcev laboratorijskih preiskav in aplikaciji zdravil v trajni infuziji ter vodenje bolnika s pomočjo e-bilance tekočin učinkovito spreminja način in organizacijo dela v smislu izboljšanja procesov, dvigu kakovosti zdravstvene obravnave ter varnosti pri delu z bolnikom.

 Benedik, S. Torkar, U. Rajkovič, V. Rajkovič, O. Šušteršič: Priporočilni ekspertni sistem v zdravstveni negi

Zdravstvena nega sestavlja pomemben del zdravstvenega varstva in del elektronskega zdravstvenega zapisa. Temelji na procesu reševanja problemov (kognitivni proces), katerega fazi odkrivanja in oblikovanja problemov sta usmerjeni v subjekte zdravstvene nege. Reševanje problemov v posameznih fazah procesa zdravstvene nege zahteva ekspertno znanje medicinske sestre, pridobljeno na podlagi teorije ter praktičnih izkušenj. V prispevku predstavljamo način delovanja priporočilnega ekspertnega sistema zdravstvene nege, ki omogoča uporabnikom preko vodenja oz. usmerjanja skozi proces ZN izražati njihovo kreativnost in jo uporabiti kot novo znanje. Na podlagi principov kognitivne znanosti, teorije aproksimacije, iskanja informacije, teorije napovedovanja pa tudi upravljanja in modeliranja želja uporabnikov, sistem posnema delovanje medinske sestre ter njene sposobnosti analiziranja, reševanja in utemeljevanja odločitev znotraj problemske domene ZN.

 Milavec Kapun, V. Rajkovič: Razvoj modela procesa samooskrbe pacienta v domačem okolju

Dolgotrajna oskrba pacienta v domačem okolju je učinkovitejša in uspešnejša ob aktivnem vključevanju pacienta in laičnih oskrbovalcev v proces oskrbe. Patronažne medicinske sestre z zdravstveno-vzgojnimi intervencijami pomembno prispevajo k večji samostojnosti in aktivnejši vlogi pacienta.

Opolnomočen pacient lahko aktivno vstopa v proces dolgotrajne oskrbe. Pri tem ga moramo spodbuditi, da sistematično ocenjuje nekatera svoja stanja in življenjske aktivnosti ter strukturirano beleži opažanja. Pacientovo samostojno ocenjevanje je osnova za sistematično načrtovanje nadaljnjih aktivnosti.

V razvoju modela želimo definirati proces samooskrbe pacienta ter opredeliti tiste življenjske aktivnosti, ki jih bo pacient in/ali laični negovalci v dolgotrajni oskrbi lahko sistematično spremljali. Na podlagi ocene stanja bodo v skladu z oblikovanim procesom oskrbe nadalje ustrezno ukrepali in vključevali strokovne delavce.

Zaključna razprava je bila, kot vedno na naših srečanjih, živahna in produktivna, saj so predstavitve spodbudile udeležence k oblikovanju novih idej in priložnosti za razvoj na področju zdravstva in zdravstvene nege tako na strokovnem in izobraževalnem polju kot v raziskovalnem delu.

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje, članom SDMI-SIZN, ki tvorno sodelujejo v naših aktivnostih, ter avtorjem, ki so pripravili povzetke predstavitev. Hkrati vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo in prispevajo k nadaljnjem razvoju informatike v zdravstveni negi.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2013

Tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI) je potekalo 25. 10. 2013 v Podčetrtku na Jelenovem grebenu. Vsakoletno srečanje je namenjeno druženju članov in strokovni rasti. Vabilu na srečanje, ki je namenjeno tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo 22 članov.

V uvodnih besedah je predsednica doc. dr. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2013 ter plan dela za naslednje leto. V nadaljevanju so predstavljeni povzetki predstavitev v zaporedju, kot so si sledili po programu.

V. Rajkovič: Filozofija, etika in informatika v zdravstveni negi
V prispevku je obravnavana soodvisnost filozofije, etike in informatike s poudarkom na praksi zdravstvene nege (ZN). Predstavljena sta mesto in vloga znanja in spoznanj v ZN ter kakšen je, oziroma kakšen naj bi bil medsebojni vpliv filozofije odnosno etike in prakse ZN. Posebej je prestavljen vpliv informatike v luči sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Odprta so vprašanja : Se zaradi IKT spreminjajo odnosi med filozofskimi in etičnimi kategorijami? So izvajalci ZN in pacienti -»potrošniki« zaradi sodobne IKT bolj ranljivi?

P. Benedik, U. Rajkovič, O. Šupteršič, U. Kralj: Dokumentiranje procesa ZN s pomočjo priporočilnega sistema
V prispevku je predstavljen model grafa, ki ga lahko v kombinaciji z mednarodno uveljavljenimi terminologijami s področja zdravstvene nege, dopolnimo v ontologijo, katera je primerna za izgradnjo priporočilnih sistemov. Prikazan je primer uporabe, ki diplomirani medicinski sestri pomaga pri izpolnjevanju načrta zdravstvene nege kot dokumentacije procesa zdravstvene nege. Priporočilni sistem izbira elemente na osnovi predhodno vnesenih simptomov, znakov skladno s teorijo zdravstvene nege in prakso, na osnovi že vnesenih načrtov zdravstvene nege drugih pacientov. Sistem tako omogoča hitrejši vnos načrta zdravstvene nege in je bil testiran v izbranem oddelku za Nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru.


M. Milavec-Kapun, V. Rajkovič: Model informatizacije dolgotrajne oskrbe pacienta na domu
Prispevek obravnava predlog modela informatizacije dolgotrajne oskrbe pacientov v domačem okolju. Demografski trendi kažejo na večanje potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe. Slovenija še nima zakonske regulacije tega področja. Oskrbo pacientov v domačem okolju izvajajo patronažne medicinske sestre in socialne oskrbovalke. Pri izvajanju storitev je njihova povezava je šibka, temelji na osebnem nivoju. Na samostojnost pacienta pri samooskrbe vpliva več faktorjev. S poznavanjem le-teh lahko vplivamo na ohranitev in izboljšanje samooskrbe ob preventivnim in rehabilitativnim delovanjem interdisciplinarnega tima. Računalniška podpora izvajalcem dolgotrajne oskrbe vnaša tudi spremembo v pristopu k pacientu, poudari njegovo aktivno vlogo tudi v prevzemanju odgovornosti za lastno zdravje. Predlog modela informatizacije vnaša nekatere poglede na povezovanje obstoječih in novih izvajalcev storitev. Kot medorganizacijski informacijski sistem predvideva sodelovanje različnih strokovnjakov ter laikov (npr. svojci, sosedi, prostovoljci, pacienti). Predlog procesa dolgotrajne oskrbe, kot metode dela izvajalcev, zagotavlja individualni pristop ter sistematičnost pri delu, kakovost storitev ter možnosti nadaljnjega razvoja področja dolgotrajne oskrbe.
Informacijskim sistemom dolgotrajne oskrbe lahko pomembno dopolni zdravstveni informacijski sistem. Njegova vključitev bo prispevala k prenosu informacij med različnimi strokovnjaki o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje pacienta in njegovo samostojnost. Izboljšala se bo kontinuiteta oskrbe pacientov z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami skozi različne nivoje zdravstvene oskrbe.
Implementacija informacijske podpore izvajalcem dolgotrajne hkrati z uveljavitvijo področne zakonodaje, pomeni temelj učinkovitega in uspešnega izvajanja zakona. Ob tem se pričakuje tudi boljše povezovanje različnih izvajalcev, zagotavljanje strokovne podpore laičnim izvajalcev ter spodbujanje aktivne vloge pacienta.

D. Rudel, S. Pušnik, C. Slemenik-Pušnik: Telemedicinska storitev za spremljanje pacientov s srčnim popuščanjem ter pacientov z diabetesom v Sloveniji
Kljub silovitemu razvoju telemedicinskih storitev v Evropi smo v Sloveniji vzpostavili le nekaj teh storitev, ki so dostopne uporabnikom (zdravim osebam, pacientom oz. zdravstvenemu osebju). Eden od razlogov za to je tudi pomanjkanje nacionalne strategije razvoja storitev eZdravja. Kljub temu se izvajajo nekatere nepovezane aktivnosti v nacionalnih in evropskih projektih, v katerih sodelujejo slovenski partnerji. V okviru evropskega projekta Združeni za zdravje (United4Health - CIP-ICT PSP-2012-3 GA 325215), v katerega sta vključena tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, bomo v začetku 2014 vzpostavili telemedicinski storitvi za spremljanje pacientov s srčnim popuščanjem (200) ter pacientov z diabetesom (400) s telemedicinskim centrom v SB Slovenj Gradec. V centru bodo igrale pomembno vlogo medicinske sestre v vlogi koordinatorja. Cilj akterjev v projektu je, da bosta po koncu projekta storitvi na voljo vsem pacientom v Sloveniji. Uvajanje storitve tehnološko podpira podjetje MKS d.o.o. iz Ljubljane. V predstavitvi je podrobneje predstavljen projekt ter demonstrirana tehnološka rešitev, ki je povsem mobilna in vključuje: prenosne merilnike (oksimeter, merilnik krvnega tlaka, tehtnica, glukometer) ter mobilni telefon za prenos izmerjenih podatkov prek mobilnega omrežja v telemedicinski center. Predstavljene so dileme in vzporedne aktivnosti za vzpostavitev pogojev za vključitev storitev v obstoječi sistem zdravstvenega varstva (zavarovanja) ter vloga medicinske sestre v novih telemedicinskih storitvah.

M. Pikec, A. Mali: Modul za spremljanje pacientov s srčnim popuščanjem
V prispevku je predstavljen modul za podporo delu v ambulanti, kjer spremljajo paciente s srčnim popuščanjem. Ob vsakem obisku zdravnik spremlja več parametrov, ki vplivajo na razvoj bolezni in na pacientovo stanje. Pred uvedbo tega modula je zdravnik vse podatke o zdravljenju posameznega pacienta vpisoval na papir. Modul omogoča hiter vpogled na spreminjanje parametrov pri posameznem pacientu – v grafični ali tabelarični obliki, kar je v veliko pomoč zdravniku pri odločitvi o predpisu terapije.
Poleg tega podatki zbrani v računalniški obliki omogočajo enostavno pripravo analiz po različnih kriterijih.

Zaključna razprava je bila kot zmeraj živahna in produktivna, saj so predstavitve spodbudile k oblikovanju novih idej in priložnosti za razvoj na področju zdravstva in zdravstvene nege tako na strokovnem in izobraževalnem polju kot v raziskovalnem delu.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2012

Na Jelenovem grebenu v Olimju se je 30. 11. 2012 odvijalo tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI). Vabilu na srečanje, ki je namenjeno tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo 14 članov. V uvodnih besedah je predsednica Vesne Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2012 ter plan dela za naslednje leto. Vsako leto znova se izpostavljajo aktualna vprašanja povezana s tematiko dela v in za SIZN.

Strokovni del druženje je pričela Ema Dornik s predstavitvijo Spletni arhiv Obzornika zdravstvene nege. Uredništvo Obzornika zdravstvene nege je 12. maja 2008 posodobilo spletno stran, dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/, z namenom večje uporabnosti, prepoznavnosti ter podpore pri strokovnem in/ali znanstvenem delu medicinskim sestram, babicam, študentom zdravstvene in babiške nege ter ostalim strokovnjakom. Digitalni arhiv je dograjen, vsa objavljena celotna besedila so dostopna v PDF (Portable Document Format). Leta 1967 je izšla prva številka Zdravstvenega obzornika (ISSN 0350-9516), strokovnega glasila medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki se je leta 1994 preimenoval v Obzornik zdravstvene nege. Kot predhodnica Zdravstvenega obzornika je od leta 1954 do 1961 izhajalo strokovno-informacijsko glasilo Medicinska sestra na terenu (ISSN 2232-5654) v izdaji Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. Na voljo so vsa objavljena besedila člankov, vse do leta 1954. Celotna besedila člankov, izdanih zadnja 4 leta, pa so dostopna le naročnikom (fizičnim osebam) na tiskano izdajo, a je potrebna registracija naročnika. Na spletni strani so v ta namen v letu 2011 uvedli Uporabniške strani. Obzornik zdravstvene nege je dostopen tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). Uredništvo od leta 2009 spremljajo spletno stran s pomočjo Google Analytics. V obdobju od 15. 10. 2010 do 15. 11. 2012 je spletno stran obiskalo 50.662 obiskovalcev, 51 % je vračajočih (Returning Visitor), 49 % novih obiskovalcev (New Visitor), ki so opravili 294.842 ogledov strani. Beležijo obiske na strani iz 57 držav sveta (Slovenije, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Srbije, Nemčije, Makedonije, Črne Gore, Avstralije, Velike Britanije, Italije, Kanade in drugih); iz 48 govornih področij. Uredništvo s spletno metriko meri učinkovitost in obiskanost spletnih strani in poroča o spletnem vedenju obiskovalcev, le ta je postala del procesa stalnih izboljšav, ki jih načrtuje in izvaja uredništvo. Uredništvo je z gradnjo digitalnega arhiva naredilo korak v digitalno dobo in dalo Obzor Zdrav Neg novo dimenzijo.

Blanka Pust je, v soavtorstvu z Vladislavom Rajkovič in Marijo Zaletel, predstavila Kaj lahko pričakujemo od e-dokumentacije klinične poti za srčno operacijo? Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je ključna sestavina celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila informacij. V zdravstvu je potreben enoten informacijski sistem. Predstavila je predlagani model računalniško podprte dokumentacije, ki omogoča prenovo klasične dokumentacije klinične poti za srčno operacijo v e-dokumentacijo, ki prispeva k celoviti in kakovostnejši obravnavi pacienta, zaposlenim pripomore k natančnejši in celoviti dokumentaciji pri zdravstveni oskrbi. Izdelan je model e–dokumentacije. Sistem je oblikovan modularno z možnostjo dodajanja polj ali večjih sklopov polj v bazo. Omogoča čim bolj neopazno integracijo kliničnih poti v samo klinično delo. Poleg samega vnašanja podatkov sistem vsebuje orodje za oblikovanje poizvedb za ekstrakcijo podatkov potrebnih pri raziskovalnem delu ali pri oblikovanju letnih in drugih poročil o delu. Na osnovi implementacije in testiranj ter njenih rezultatov so ugotovitve s pomočjo analize »SWOT« strnjene v prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Priložnosti so predvsem pri izboljšanju varnosti pri procesu zdravljenja pacienta od sprejema do odpusta iz bolnišnice, transparentnost in sledljivost opravljenega dela, hiter dostop do potrebnih podatkov ob pacientu, razvoj raziskovalne dejavnosti in ob tem pridobivanje novih znanj, zmanjšanje administrativnega dela. Ob tem se seveda zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Dejstvo je, da za organizacijo dela potrebujemo sprotno in zanesljivo zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov, ki so pomembni za zdravstveno obravnavo pacienta. Ustrezna elektronska dokumentacija prestavlja ne le izziv ampak konkreten prispevek. Klinične poti kot orodje pa izhajajo iz ciljev e–zdravja. Predlagani e-model dokumentacije klinične poti za srčno operacijo je le en korak k dvigu kakovosti pri zagotavljanju kontinuirane zdravstvene nege.

O čem odloča medicinska sestra? se je spraševal Vladislav Rajkovič. Ena temeljnih kompetenc človeka je, da ocenjuje in odloča. Na osnovi naših vrednot in znanja dajemo nečemu prednost. Tu leži tudi odgovor na zastavljeno vprašanje. Medicinska sestra odloča predvsem o zdravstveni negi posameznika, družine oziroma skupnosti, ki poteka po korakih procesa zdravstvene nege. Zahtevna je odločitev o vrsti in stopnji negovalnega problema. Na osnovi opazovanja vitalnih znakov pacienta se mora odločiti o tem, kdaj in kako obvesti zdravnika. Odloča o negovalnih ciljih, negovalnih intervencijah in njihovi prioriteti. Za vse te odločitve potrebuje teoretično in praktično znanje stroke, tj zdravstvene nege in drugih s tem povezanih ved. Za kakovostno odločanje moramo zajemati iz globoke in široke sklede znanja. Pravilne in utemeljene strokovne odločitve opredeljujejo mesto in vlogo zdravstvene nege. Utemeljujejo njen pomen in jo napravijo vidno.

V imenu Katje Razinger je predstavitev Informatizacija - Koordinator odpusta podal Peter Benedik. Skrajševanje ležalnih dob, povečevanje intenzivnosti obravnave hospitaliziranih pacientov in višanje starosti pacientov, povečuje kompleksnost zdravstvene problematike in skrajšuje čas hospitalizacije, kar posledično privede do večje obremenite služb in izvajalcev zdravstvene dejavnosti na terenu ter ostalih služb, ki nudijo pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Koordinator odpusta predstavlja vezni člen med bolnišnično in nadaljnjo obravnavo v domačem okolju ali institucionalnem varstvu ter s tem zagotavlja nadaljnjo vodenje tovrstnih bolnikov na bolnikovem domu. SRC Infonet je v ta namen izdelal modul Koordinator odpusta, ki informatizacijsko podpira različne vrste aktivnosti, ki omogočajo komunikacijo, informiranje o aktivnostih, vezanih na odpust, svetovanje in povezovanje s preostalim zdravstvenim timom, z namenom zagotavljanja kontinuirane obravnave in boljše informiranosti bolnika, njegove družine ter izvajalcev zdravstvene in socialne oskrbe.

Brane Leskošek je v soavtorstvu s Polonco Ferk zbranim predstavil vsebino z naslovom: Telefarmakologija. Eden izmed izzivov zdravstvene informatike je optimirati vlogo farmakologa v zdravstvenem timu ter izboljšati znanje o primernem predpisovanju zdravil in uporabi podatkovnih zbirk o zdravilih. V ta namen smo za testiranje svetovalne vloge farmakologa pri ambulantnem delu zdravnika specialista preko oddaljene multimedijske telefarmakološke povezave zasnovali posebno programsko opremo ter pripravili načrt postavitve informacijskega okolja v simulacijskem centru. Razvijamo spletno informacijsko rešitev DRUGbp, ki bo na enostaven način zdravnika specialista opozarjala ter mu svetovala pri odločanju o predpisovanju in optimalnem režimu odmerjanja zdravil, zlasti v primeru bolnikov z okvarjeno ledvično ali jetrno funkcijo, pri nosečnicah in doječih materah, geriatričnih in pediatričnih bolnikih. Osnovo predstavljajo podatki iz različnih obstoječih podatkovnih zbirk o zdravilih in interakcijah med zdravili (npr. Baza podatkov o zdravilih, Drugs.com, Lexicomp). V kompleksnih primerih imajo zdravniki v ambulanti možnost konzultacije s farmakologom preko oddaljene in varne telefarmakološke povezave. V prvi fazi smo pripravili opremo za osnovno namestitev informacijske rešitve v simulacijskem centru. Predvideli smo dva različna scenarija za testiranje: ENOSTAVNI, v katerem zdravnik zgolj uporablja sistem DRUGbp, ter ZAHTEVNEGA, v katerem mora zdravnik še dodatno komunicirati/konzultirati oddaljeni farmakološki tim. Za ovrednotenje uporabnosti telefarmakologije v klinični praksi bo potrebno izvesti nadaljnja testiranja v simulacijskem centru ter preveriti možnosti za celovito vključitev telefarmakologije v klinično okolje.

Ob zaključku strokovnega dela srečanja je Uroš Rajkovič podal kratko informacijo o dogajanju na 11th International congress of nursing informatics, NI 2012: Advancing global health through informatics, ki je potekal v Montrealu (Kanada) med 23. in 27. junijem 2012, na katerem so sodelovali tudi trije člani SIZN. Več o kongresu dostopno na: http://www.ni2012.org/.

Zaključna razprava je bila živahna, saj so predstavitve spodbudile k oblikovanju novih idej in smernic v nadaljnjem strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem delu. Veselimo se druženja na naslednjem tradicionalnem srečanju SIZN 2013, veseli bomo tudi novih članov. Vabljeni!

Zahvaljujemo se SDMI, ki je omogočilo naše srečanje ter avtorjem, ki so posredovali povzetke predstavitev.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2011

Na Jelenovem grebenu se je 17. in 18. 11. 2011 odvijalo tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi. Vabilu na strokovno srečanje, ki je namenjeno tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo 57 udeležencev.

Strokovno druženje je potekalo ob jubilejnem desetletnem delovanju, tvornem sodelovanju in prijetnem druženju članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN). Na področju informatike v zdravstvu in zdravstveni negi se ves čas veliko dogaja, odpirajo se novi izzivi in nove priložnosti. Na strokovnem srečanju so bile predstavljene izkušnje in znanja, ki so tudi podlaga za oblikovanje smernic za nadaljnji razvoj informatike v zdravstveni negi.

Zbrane sta ob slovesni otvoritvi srečanja nagovorila predsednica SIZN Vesna Prijatelj ter podpredsednik Slovenskega društva za medicinsko informatiko Tomaž Marčun.

Poseben strokovni prispevek kongresnemu delu je podal vabljen predavatelj Patrick Weber, podpredsednik evropskega združenja informatikov v zdravstveni negi (EFMI) in podpredsednik za komunikacijo pri mednarodnem združenju informatikov v zdravstveni negi (IMIA-NI). V predavanju z naslovom Nursing and nursing initiatives within the changes in the health care sector je poudaril pomen razvoja informatike v zdravstvu in zdravstveni negi ter podal nekaj vzporednic v tem razvoju v Evropi. Slovenija pri tem igra pomembno, v nekaterih primerih celo vodilno vlogo. Smo prvi v Evropi, ki smo uvedli elektronsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Informatika v zdravstveni negi in njen razvoj morata biti v podporo pri zdravstveni obravnavi. Zavedati se je potrebno, da je potreben premik od zdravljenja k preventivi. Izpostavil je vlogo medicinske sestre pri preventivi, izobraževanju, raziskovanju in na dokazih podprti zdravstveni negi. Zbrane je povabil k aktivnem sodelovanju na prihajajočih konferencah, ki obravnavajo to področje (Special Topic Conference - STC2012, Moskva, 18. – 21. 4. 2012; Nursing Informatics 2012 - NI2012, Montreal, 23. – 27. junij 2012 ter Medical Informatics Europe - MIE2012, Pisa, 26. – 29. 8. 2012).

Vesna Prijatelj je s predavanjem Razvoj informatike v zdravstveni negi v Sloveniji predstavila pomembna dogajanja v razvoju informatike v zdravstveni negi, tako projektov kot strokovnih srečanj v svetu in Sloveniji. Ob tej priložnosti je predstavila strokovno monografijo izdano ob jubilejni 10 letnici delovanja SIZN. Monografija povzema razvoju informatike v zdravstveni negi v Sloveniji kakor tudi 10 letno delovanje SIZN.

V nadaljevanju sledijo povzetki predstavitev v vrstnem redu kot so si sledila po programu:

Zdenka Kramar, Sandra Jerebic (Splošna bolnišnica Jesenice): Vodenje odklonov in korektivnih ukrepov. V Splošni bolnišnici Jesenice se za podporo procesu obvladovanja odklonov in spremljanja izboljšav uporablja aplikacija ART, ki kaže naslednje prednosti: enostavno sporočanje odklonov; podatki o odklonih in ukrepih so zbrani na centralnem mestu v elektronski obliki; zagotavlja pregled nad zgodovino in trenutnimi odkloni in ukrepi; mogoča je sledljivost zaznanih odklonov in ukrepov; zagotovljena je zaupnost podatkov in usklajenost z zahtevami standardov kakovosti.

Slavica Popovič (Univerzitetni klinični center Ljubljana): Pasti in izzivi informatizacije v zdravstveni negi. Zdravniki in medicinske sestre pri svojem delu potrebujejo množico podatkov za boljšo zdravstveno oskrbo pacientov. Informacijski sistemi nudijo podatke o bolnikih, zdravilih in izkušnjah pri zdravljenju, omogočajo vpogled v stroške zdravljenja in njihov nadzor. Zdravstvena nega je občutljivo področje zdravstvenega sistema. Nudi veliko priložnosti za uvajanje sprememb in izboljšav pri obravnavi pacienta, obenem lahko te spremembe in novosti povečajo obremenitev medicinskih sester. Če nismo pozorni, lahko informatizacija zdravstvene nege umakne pacienta iz središča dogajanja. Izjemnega pomena je, da so informatiki in medicinske sestre ob prenovi sistemov in procesov dela v zdravstveni negi usklajeni, ter dobro seznanjeni s potrebami in razpoložljivimi viri na obeh straneh. Na začetku je potrebno revidirati vse obstoječe procese dela, da se oceni možnosti za izboljšave. Informatizacija v zdravstveni negi pripelje medicinsko sestro še bližje pacientu in njegovim potrebam, omogoča lažje odločanje, beleženje in nadzor opravljenega dela, zgolj v primeru, ko je na voljo prenosni računalnik z brezžično mrežno povezavo.

Ljubinka Počrvina, Marija Trenz (Splošna bolnišnica Novo mesto): Poti in stranpoti informacijske podpore v Splošni bolnišnici Novo mesto v procesu zdravljenja. V prispevku je bil podan pregled informatizacije v Splošni bolnišnici Novo mesto, kako so se s časom in razvojem informatike in zdravstvene nege dogajale spremembe v miselnosti ob vprašanjih: Ali je informacijska tehnologija (IT) podpora pri delu v zdravstveni negi? Kaj bi pri procesu zdravstvene nege podprli z IT? Kaj bi merili? Je kakovost in varnost pacientov združljiva z uporabo IT orodij? Izvajalci zdravstvene nege želijo, da bi bila IT in aplikacije uporabniku prijazne, kar je možno doseči le z tesnim sodelovanjem snovalcev in uporabnikov računalniških rešitev.

Denis Vidic, Igor Tratnik (Smart Com d.o.o.): E-sistem obveščanja za varnost pacientov. E-sistem obveščanja omogoča zanesljivo obveščanje strokovnega zdravstvenega osebja odgovornega za kakovostno zdravstveno oskrbo v bolnišnicah ali domovih za ostarele o zdravstvenem stanju pacienta/oskrbovanca. V enovit sistem je povezan senzorni del, ki omogoča spremljanje aktivnosti pacienta/oskrbovanca, kot so nemirnost, padec iz postelje, nepredvideno zapuščanje bolniške postelje, vitalni znaki (pulz, dihanje) ter vključuje in posodablja obstoječi sistem sestrskega klica. Preko sporočilnega sistema ažurno obvešča odgovorno zdravstveno osebje z informacijami, ki omogočajo hitro ukrepanje in nudi ustrezne podatke drugim službam v bolnišnici za nadaljnjo obdelavo. Temelji na modularni platformi za gradnjo sistemov obveščanja/alarmiranja (centralnem sporočilnem strežniku), ki se na enostaven način integrira v delovne procese uporabnika. Glavni elementi platforme so upravljanje alarmnih scenarijev, vhodni signali, pošiljanje sporočil/alarmov, potrjevanje in eskalacija ter statistika. Povezava z bolnišničnim informacijskih sistemom omogoča poenotenje podatkov in izključuje podvajanje vnosov le teh. Uporabniški vmesnik omogoča osebju enostaven pregled dogodkov. Kakovostnejša in varnejša obravnava bolnikov, kakovost informacij, hitro ukrepanje, možnost analiziranja stanja in hiter pretok informacij. Vse to zagotavlja kakovostne odločitve, večjo varnost pacientov/oskrbovancev in optimizacijo postopkov.Največja pridobitev je preventivno varstvo pacienta, saj s pravočasnim in učinkovitim obveščanjem lahko strokovno osebje ukrepa hitreje in v celoti prepreči ali vsaj omili posledice poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta/oskrbovanca.

Uroš Rajkovič, Biljana Prinčič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj; Marand d.o.o.): E-dokumentacija zdravstvene nege za oceno dihalnega statusa pacienta na osnovi Archetype-ov. V prispevku je bilo prikazano delo pri analizi podatkov, ki se v okviru zdravstvene nege nanašajo na oceno trenutnega stanja pacienta v okviru temeljne življenjske aktivnosti Dihanje. Gre za obsežen nabor podatkov, ki je bil sestavljen na osnovi obstoječe dokumentacije, sodobne literature in primerov dobrih praks, ki so zajeti v Archetype-ih. Na tej osnovi sta vzporedno potekala razvoj grafičnega vmesnika in podatkovnih struktur za hranjenje e-dokumentacije. Uporabniški vmesnik je bil zasnoval dvonivojsko in sicer v poenostavljeni različici za večino uporabnikov ter v razširjeni različici, ki obsegata maksimalen nabor podatkov iz analize in sta namenjena predvsem Službi za pljučne bolezni Pediatrične klinike in Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike v Ljubljani. Istočasno je potekalo usklajevanje obstoječih podatkovnih struktur, ki predstavljajo plod večletnega razvoja Archetype-ov na mednarodnem nivoju in izgradnja lastnih struktur predvsem za dopolnitev potreb prej omenjenih oddelkov. Predstavljeni so bilo kaj Archetype-i so, kako je vanje vključena semantika in kako so jih razdelili. Prikazan je bil dela s podatki o pacientu z vidika uporabnika informacijskega sistema.

Marinka Purkart, Majda Oštir, Anita Štih, Biljana Prinčič (Univerzitetni klinični center Ljubljana; Marand d.o.o.): Informacijski sistem Pediatrične klinike v Ljubljani - uporabniška izkušnja zaposlenih v zdravstveni negi. Pediatrična klinika v Ljubljani uporablja klinični informacijski sitem (Think!Med) že od konca leta 2010. Informacijski sistem elektronsko podpira proces zdravljenja pacienta. Izdelan je v obliki modulov, ki podpirajo posamezne faze zdravljenja. Eden od teh modulov je tudi modul za zdravstveno nego. Predstavljena je bila uporabniška izkušnja medicinskih sester Pediatrične klinike v Ljubljani, ki pri svojem delu uporabljajo modul zdravstvene nege, ki medicinskim sestram omogoča boljše upravljanje svojih delovnih obremenitev, olajšujejo skrb za planiranje zdravstvene nege in se osredotočajo na sprejemanje pravilnih odločitev, kar vse zagotavlja več časa za interakcijo z pacienti. Podprta je ocena stanja pacientov in njihovo spremljanje, vnos podatkov, skrb za načrtovanje in razporejanje nalog.

Andrej Mlakar, Katja Mulej Hren (Splošna bolnišnica Celje): Elektronski temperaturno terapevtski list: - uporabniška izkušnja v Splošni bolnišnici Celje. Projektu elektronski temperaturno terapevtski list (eTTL) so na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje pristopili v začetku leta 2010. Na osnovi študije dokumentacije in procesov zdravljenja je v sodelovanju podjetjem SRC Infonet razvit prototipni model eTTL, ki je trenutno še v fazi testiranja. V mesecu decembru 2011 sledi uporaba eTTL ob pacientovi postelji z uporabo mobilnih računalnikov, za tem pa uvajanje rešitve v klinično prakso ter opustitev papirnate verzije. V eTTL so zajeti vsi procesu, ki so bili spoznani kot standardni v procesu zdravljenja in sicer: podatki o pacientu; anamneza pacienta; klinično stanje pacienta ob sprejemu; diagnoza; alergije in drugi kritični podatki; beleženje vitalnih znakov; opis stanja pacienta med zdravljenjem; naročanje diagnostično terapevtskih preiskav; dieta; predpis terapije; delitev terapije; fizioterapijo; ugotovitve konziliarnih pregledov; splošna opažanja.Izkazalo se je, da eTTL prinaša številne prednosti: preglednejši in berljivi zapisi zdravnikov; barvitost in preglednost zapisov zmanjšuje možnost napak; spremljanje sprememb zapisov s strani posameznih zdravstvenih delavcev; sprotno evidentiranje ob pacientovi postelji; hkratna dostopnost podatkov v različnih prostorih (npr. zdravnik v zdravniški sobi načrtuje zdravljenje, zapis pa medicinska sestra vidi v bolniški sobi npr. ob delitvi terapije.). Pomembna naloga v projektu je, da se zdravstvenemu osebju predstavi prednosti, ki jih prinaša eTTL ter da bodo zaposleni spoznali, da eTTL ne pomeni dodatno delo, ampak pomoč in varnejšo obravnavo pacienta.

Drago Rudel, Darja Ovijač (MKS Elektronski sistemi d.o.o., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta): iPadi na domu. Mobilni avdio/videotelekonferenčni sistemi se v zdravstvu in tudi v zdravstveni negi vse bolj uveljavljajo. V svetu potekajo številni projekti uvajanja teh sodobnih sistemov v prakso ter v izobraževanje zdravstvenih delavcev. Sodobni tablični računalniki tipa iPad2, EeePad, GalaxyTab10.1 z vgrajeno video kamero in dostopom do brezžičnih WiFi in mobilnih (UMTS, 3G) omrežij omogočajo zdravstvenemu osebju vzpostavljanje stika s pacientom, njihovimi svojci ter drugim zdravstvenimi delavci, ne glede na to, kje se trenutno nahajajo. V bodoče bodo ti sistemi igrali pomembno vlogo v patronažni dejavnosti, v dolgotrajni in akutni oskrbi pacientov na domu, v paliativni oskrbi in drugje.Predstavljena so bila možna področja uporabe sodobne oblike komunikacije, tehnične zahteve, pričakovane prednosti, spremembe v procesu dela ter ovire na poti k rutinski rabi teh rešitev v vsakdanji praksi zdravstvenih delavcev tudi v Sloveniji. Prikazan je bil primer videokonferenčnega obiska zdravstvenega delavca na pacientovem domu.

Peter Benedik, Marjana Pikec, Ivan Pavlovič (SRC Infonet d.o.o.): Strategija informatizacije zdravstvene nege. Zdravstvena nega v Sloveniji se sooča s heterogenostjo izvajanja med različnimi izvajalci ter pastmi in preprekami, ki pa jih je potrebno identificirati. Največjo oviro pri procesu v zdravstveni negi predstavlja njeno neenotno in slabo razumevanje namena ter implementacije v zdravstvenem okolju, prav tako pa predstavlja problem sama učinkovitost izvajanja procesa zdravstvene nege, kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Informatizacije zdravstvene nege nam ponuja rešitev, vendar pa le v kolikor je implementacija uspešna.

Namen informatizacije procesa zdravstvene nege se nanaša na možnost obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij, ki jih medicinska sestra srečuje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Dobro informatiziran proces se odraža v kvaliteti nudenja zdravstvene nege. Ključni pomen pri uspešnem procesu izvajanja zdravstvene nege (z upoštevanjem teorije in prakse) pa predstavlja dokumentiranje z uporabo vsesplošno sprejetih in potrjenih klasifikacij zdravstvene nege, usmerjanje procesa ter informatizacija le-tega. Informatizacija v smislu podpori odločanju vendar ne za voljo kreativnosti medicinske sestre, vodenju skozi proces in preprečevanju nastanka možnih napak, medtem ko je dobro dokumentiranje, potrebno zaradi transparentnost opravljenega dela. Na podlagi dobre informatizacije izvajanja procesa zdravstvene nege bomo lahko ugotavljali uspešnost le-te in njen prispevek k zdravju posameznikov in družine.

Prihodnost nam ponuja priložnost soočanja z pastmi in preprekami ter odpravo pomanjkljivosti trenutnega izvajanja zdravstvene nege v slovenskem prostoru. Vendar lahko omenjene probleme rešimo le s sodelovanjem različnih vejah zdravstvene nege pri sprejetju standardov in klasifikacij ter omogočiti zdravstveni negi uporabo sistema dokumentiranja, ki bo v pomoč in spodbudo medicinski sestri.

Boštjan Žvanut, Irena Trobec, Patrik Pucer (Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Izola): Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij pri poučevanju zdravstvene nege. V zdravstveni negi so se v zadnjih desetletjih zgodile velike spremembe vidne tudi na pedagoškem področju. Svetovna znanstvena organizacija poleg ostalih sodobnih metod učenja in poučevanja (npr. problemsko učenje, seminarji, skupinsko delo, simulacije, igra vlog) priporoča uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) pri poučevanju zdravstvene nege. Žal so pogosti pomisleki glede uporabe IKT pri posredovanju znanja na področju zdravstvene nege. Zato so na Fakulteti za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, izvedli eksperiment s katerim so skušali ugotoviti, ali uporaba IKT vpliva na posredovanje znanja iz področja etike v zdravstveni negi. Ugotovitve raziskave kažejo, da ustrezna in smiselna uporaba IKT omogoča posredovanje zahtevnega znanja tudi na področjih, kjer je ključnega pomena prenos tihega znanja med učiteljem in učečim.

Alojzija Fink, Elizabeta Pikovnik (Srednja zdravstvena šola Ljubljana): Spletna učilnica E- ZNE. E-izobraževanje je izobraževanje, ki ga izvajamo s pomočjo sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij. Izobraževalne vsebine, komunikacija med udeleženci ter mentorji in vse ostale aktivnosti izobraževanja so v elektronski obliki. E-gradiva so sestavni del e-izobraževanja. Gre za elektronska učna gradiva, ki kakovostno dopolnjujejo učenje, vplivajo na večjo motiviranost učečih se in olajšajo pridobivanje znanja. Predstavljena je bila spletna aplikacija za podporo izobraževanju. Prednost e-gradiva je v multimedijskem učinku na čutila, s pomočjo katerih si učeči lažje predstavlja podano vsebino. Vključeni interaktivni elementi spodbujajo učečega k odzivu na izvajanje zastavljenih nalog. Tako z uporabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije in z lastno aktivnostjo, učeči pridobi znanje, možnost ponavljanja, utrjevanja in preverjanje znanja.

Dean Horvat (Srednja zdravstvena šola Nova Gorica): Elektronski študijski obrazec pri pouku zdravstvene nege v srednjih zdravstvenih šolah. Praktični pouk zdravstvene nege v kliničnem okolju v okviru izobraževalnega programa Srednja medicinska sestra / Srednji zdravstvenik zahteva od dijakov značilno razvite sposobnosti analitičnega in sintetičnega mišljenja pri reševanju konkretnih strokovnih situacij s posameznim pacientom.Problemsko učenje se v kliničnem okolju skozi prakso izkazuje kot uspešna učna metoda. Učinek tovrstnega pristopa smo izboljšali z elektronskim dokumentacijskim obrazcem, ki predstavlja vodeno obliko sicer individualne končne izpitne študije kliničnega primera. E-obrazec je zasnovan kot dokument programa Microsoft Word. Dijaki ga izpolnjujejo z vpisovanjem besedila in izbiro možnosti v seznamih. Tam, kjer je potrebno poglobljeno znanje ali izbira iz seznama nacionalnih poklicnih aktivnosti zdravstvene nege, so vzpostavljene spletne povezave, ki jih ureja ali priporoča učitelj.Temeljno vodilo pri oblikovanju e-obrazca je preprostost uporabe. Pilotska raziskava je pokazala, da srednješolski učitelji v splošnem niso naklonjeni uporabi samostojnih aplikacij, znajo pa relativno dobro uporabljati program Microsoft Word. Dodatno smo ugotovili, da sodelovanje s šolskimi informatiki pogosto predstavlja ozko grlo za ažurno dodajanje in spreminjanje spletnih vsebin. Posledično smo se orientirali na usposabljanje učiteljev za samostojno ustvarjanje preprostih spletnih vsebin pri enem od svetovnih ponudnikov brezplačnega spletnega prostora in v okolju e-spletnih učilnic Moodle. E-dokumentacijski obrazec uporabljata srednji zdravstveni šoli v Novi Gorici in Ljubljani. Po izkušnjah učiteljev je njegova temeljna prednost v sistematizaciji pristopa do procesa zdravstvene nege, usmerjanju miselnega procesa dijaka in uporabi virov pri problemskem študiju. Dodatno opažamo pomembno poenotenje pedagoških pristopov pri praktičnem pouku ter, pomembnejše, višjo stopnjo znanja dijakov. 

Ema Dornik, Andreja Mihelič Zajec (Obzornik zdravstvene nege): Obzornik zdravstvene nege na svetovnem spletu. Obzornik zdravstvene nege je strokovno-znanstveni časopis Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Izhaja neprekinjeno že 45 leto. Uredništvo je 12. maja 2008 posodobilo spletno stran z namenom večje uporabnosti, prepoznavnosti ter podpore pri strokovnemu in/ali znanstvenemu delu medicinskim sestram, babicam, študentom zdravstvene in babiške nege ter ostalim strokovnjakom. Od 13. maja 2011 je na spletni strani dograjen digitalni arhiv vseh objavljenih celotnih besedil. Prosto dostopne so vsebine od leta 1967 do 2007. Objavljene vsebine celotnih besedil zadnjih 4 let (2008-2011) so dostopne naročnikom fizičnim osebam, a je za to potrebna registracija naročnika. Uredništvo spremlja promet in spletno vedenje obiskovalcev spletne strani s pomočjo programskega orodja Google Analytics.V opazovanem obdobju: 15. 11. 2010 - 15. 11. 2011 je spletno stran obiskalo 27.706 obiskovalcev, od tega 14.741 različnih obiskovalcev (Absolute unique visitors). Spletno stran so si ogledali 161.524 krat (Pageviews), v povprečju 70 ogledov strani na dan; 49,13 % (13.611) je novih obiskovalcev strani (New visitor) ter 50,87 % (14.095) »vračajočih« obiskovalcev (Returning visitors) iz 48 držav (Slovenije, Hrvaške, Združenih držav Amerike, Srbije, Italije in drugih) iz 37 govornih področij. Obiskovalci uporabljajo 14 različnih spletnih brskalnikov. Večina uporablja Windows (98,56 %) operacijski sistem, sledijo Macintosh (0,93%), Linux (0,32 %), Android (0,05%) in drugi. Spletna metrija meri učinkovitost in obiskanost spletnih strani in poroča o spletnem vedenju obiskovalcev. Izkazalo se je, da je elektronska/spletna izdaja vse bolj zanimiva, kar potrjuje spletna anonimna anketa (od 1. 12. 2010 do 17. 03. 2011), kjer je od 143 sodelujočih kar 88% (127) pritrdilo, da bi se naročili na spletno izdajo, če bi imeli to možnost.

Predstavitve so udeležence spodbudile k živahnim razpravam, ki bodo pripomogle k nastanku novih idej in smernic v nadaljnjem strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem delu.

V zaključku poročila se zahvaljujemo Slovenskemu društvu za medicinsko informatiko, ki je podprlo naše srečanje. Tudi naprej se bomo trudili, da našim članom omogočimo tovrstna druženja z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja, izmenjevanja izkušenj, oblikovanja novih idej in prijetnega druženja. Zahvaljujeva se vsem predavateljem, ki so pripravili izjemno zanimiva predavanja in prispevali povzetke za objavo.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2010

Na Jelenovem grebenu se je 15. 10. 2010 odvijalo tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi. Vabilu na srečanje, ki je namenjeno tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo 16 članov.

V uvodnih besedah je predsednica mag. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2010 ter plan dela za naslednje leto. Vsako leto se znova izpostavljajo aktualna vprašanja povezana s tematiko dela v in za SIZN.

V nadaljevanju sledijo kratki povzetki predstavitev v vrstnem redu kot so si sledila po programu:

Darja Ovijač: Je kratko predstavila aktualna dogajanja na upravnem odboru SDMI (Slovensko društvo za medicinsko informatiko).

Biljana Prinčič (Marand d.o.o.), Denis Mušič (UKCLJ, SPS Pediatrična klinika) in Uroš Rajkovič (FOV) so predstavili 'ISPEK - Informacijski sistem Pediatrične klinike UKC Ljubljana'.

Boštjan Žvanut je v predstavitiv z naslovom 'Izkušnje pri vpeljevanju e-izobraževanja v študij zdravstvene nege' predstavil nekaj preteklih projektov Visoke šole za zdravstvo Izola, Univerze na Primorskem (UP VŠZI) in njihove izkušnje pri vpeljevanju e-izobraževanja na področje zdravstvene nege ter sodelovanju študentov kot mnenjskih voditeljev pri spodbujanju uporabe e-izobraževanja.

Predstavljeni sta bili raziskavi:

  • o primernosti kombiniranega e-izobraževanja za pedagoški proces zdravstvene nege,
  • o vplivu obveznosti e-izobraževanja na njegovo sprejetost. 

Implementacija e-izobraževanja na UP VŠZI je zgleden primer povezave raziskovalnega in pedagoškega procesa, kjer se izsledki raziskav prenašajo neposredno v prakso. Izpostavljen je bil problem razvoja e-vsebin s področja zdravstvene nege ter predvidene nadaljnje raziskave na področju e-izobraževanja. UP VŠZI nudi izobraževanja vezana na vzpostavitev e-izobraževanja tudi v organizaciji.

Matjaž Savnik je predstavil Healthpresence – alternativno tehnologijo v organizaciji zdravniških pregledov. Povečevanje števila bolnikov in njihovih pričakovanj ter naraščajoči stroški izvajanja storitev nas postavljajo v nehvaležno vlogo optimizacije uporabe zdravstvenih virov na vseh ravneh. Obremenjenost zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti lahko olajša sodobna tehnologija, ki tudi na področju telemedicine prinaša nove, alternativne rešitve.Predstavil je rešitev, ki poveča učinkovitost in dostopnost nudenja zdravstvenih storitev ter poveča razpoložljivost in pretok informacij ter izpolnjuje potrebne pogoje za uporabo v praksi. Če rešitev hkrati izboljša bolnikovo izkušnjo z zdravstvenim sistemom, je možnost za implementacijo še večja. Healthpresence je rešitev, ki s pomočjo video prenosa visoke ločljivosti ter on-line prenosa vitalnih znakov bolnika, preko interneta, omogoča oddaljeni zdravnikov pregled. Zdravnik z oddaljene lokacije lahko opravi pregled, ki je po zanesljivosti primerljiv s klasičnim pregledom ”iz oči v oči”. Video prenos visoke ločljivosti je predpogoj, da zdravnik razpozna bolnikovo stanje. Prenos vitalnih znakov je šifriran in izveden na najvišjem varnostnem nivoju. Za zajem podatkov na primarni ravni se uporabi digitalni stetoskop, digitalni otoskop ter specialna, priročna medicinska kamera.

Vesna Prijatelj je v svoji predstavitvi za naslovom Elektronski terapevtsko temperaturni list v procesu zdravstvene nege predstavila projekt uvedbe Elektronsko podprtega procesa zdravljenja v Splošni bolnišnici Celje. V prvi fazi projekta so v sodelovanju z programsko hišo SRC Infonet d.o.o. razvili prototipni model za podporo procesom, ki so povezani s terapevtskim/temperaturnim listom: od pregleda stanja pacienta, predpisovanja in spremljanje izvajanja medikamentozne terapije, spremljanje vitalnih znakov, zdravnikova naročila in izvedbo le-teh ter posredovanje naročil izvajalcem. Načrtovana rešitev omogoča nov način organiziranja zapisov v elektronski obliki z upoštevanjem sistemskega pristopa k obvladovanju procesa zdravljenja in zdravstvene nege ob izkoriščanju možnosti sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije.

Ema Dornik je zbranim predstavila spletno stran Obzornika zdravstvene nege ter projekt digitalnega arhiva. Predstavila je trenutno situacijo in dostopnost do celotnih besedil člankov objavljenih v strokovno-znanstvenem časopisu s področja zdravstvene in babiške nege v Obzorniku zdrastvene nege in v predhodniku Zdravstvenem obzorniku. Na dan srečanja so bili na spletni strani http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Vsebina.aspx dostopni članki celotnih besedil za obdobje od 1985 do 2005. Projekt je namenjen povečanju rabe in uporabe »pozabljenega« znanja objavljenega v strokovno znanstvenih člankih vsem zainteresiranim: medicinskim sestram, babicam, raziskovalcem, študentom ...

V tretjem delu srečanja je potekala živahna razprava, saj so predstavitve člane SIZN spodbudile k oblikovanju novih idej in smernic v nadaljnjem strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem delu. Srečanje smo zaključili z odprtim vprašanjem: kompetenc medicinskih sester in dajanjem nenaročenih zdravil.

V zaključku poročila se zahvaljujemo Slovenskemu društvu za medicinsko informatiko (SDMI), ki je omogočilo naše srečanje. Tudi naprej se bomo trudili, da našim članom omogočimo tovrstna druženja z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja, izmenjevanja izkušenj, oblikovanja novih idej in prijetnega druženja.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2009

Na Jelenovem grebenu, Podčetrtek se je že 6 leto odvijalo tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje v okviru Slovenskega društva za medicinsko informatiko (SDMI). Vabilu na dvodnevno srečanje z naslovom 'Problemi in izzivi v razvoju informatike v zdravstveni negi – kje smo?' se je odzvalo skupaj 50 udeležencev. V uvodnih besedah je predsednica mag. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2009 ter plan dela za naslednje leto. V začetku so bili člani seznanjeni z dogajanji v tem letu, prav tako s poročilom o udeležbi nekaterih članov na kongresih in strokovnih srečanjih (Hrvaškega združenja medicinskih sester (HUIS'09), Nursing Informatics (NI'09), Medical Informatics of Europe (MIE'09). Predstavila je tudi plan delovanja za naslednje leto. Ob aktualnih vprašanjih povezanih s tematiko dela v in za SIZN se je razvila debata in tvorno sodelovanje. Pomembna informacija za vse, ki se ukvarjajo z informatiko v zdravstveni negi je prenovljena definicija 'Nursing informatics'. Zadnja je bila sprejeta avgusta 1998 v Seoulu, Korea: ‘Nursing informatics is the integration of nursing, its information, and information management with information processing and communication technology, to support the health of people world wide'. Mag. V. Prijatelj je kot predstavnica R Slovenije v IMIA-NI aktivno sodelovala pri oblikovanju nove definicije, ki je oblikovana in sprejeta na generalni skupščini IMIA-NI julija 2009 v Helsinki (Finska): ‘Nursing informatics science and practice integrates nursing, its information and knowledge and their management with information and communication technologies to promote the health of people, families and communities world wide’. Drugega dne srečanja SIZN so od 10 do 14 ure sledila predavanja po programu. Navajamo povzetke predavanj v vrstnem redu kot so si sledila.


Boris Žoher (ZZZS): 'Projekt 'On-line KZZ': novosti, spremembe, pričakovanja'
Z marcem 2009 se je na področju Slovenije pričela nacionalna uvedba sodobnega ON-LINE elektronskega poslovanja v sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Končni cilj je popoln on-line sistem, v katerem prenovljena kartica zdravstvenega zavarovanja in nova profesionalna kartica ne nosita podatkov, pač pa samo digitalna potrdila, na podlagi katerih je mogoč neposreden, varen in zanesljiv dostop do podatkov, ki se nahajajo na strežnikih ZZZS in prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic. Z uvedbo celovitega on-line dostopa ne bo več potrebe po osveževanju podatkov na samopostrežnih terminalih. Do konca meseca oktobra je bil ON-LINE sistem uveden že skoraj na celem področju Slovenije z izjemo področja Maribora, ki prične z uvajanjem v novembru, ter področja Ljubljane kjer se uvedba začne z začetkom naslednjega leta. Seveda je uvedba ON-LINE sistema prinesla določene spremembe v postopkih obravnave pacientov. Bistvena novost je obvezna uporaba KZZ za dostop do podatkov (razen v izjemnih, v naprej določenih primerih). Natančno pa so določeni tudi postopki za primer nedelovanja ON-LINE sistema, ki je po občasnih začetnih težavah postal zelo stabilen. Seveda se ON-LINE sistem vseskozi razvija, dopolnjuje in prilagaja potrebam ter zahtevam uporabnikov. Tako so v načrtu že številne nove elektronske rešitve kot npr. elektronski recept in druge elektronske listine, nacionalna evidenca cepljenj, nacionalni povzetek elektronskega kartona…

Mag. Marjana Jambrovič (Ministrstvo za zdravje): Kje je zdravstvena nega v projektu e-zdravje?
Projekt eZdravje trenutno predstavlja enega večjih projektov informatizacije javnih storitev. Projekt združuje aktivnosti vpeljave rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju zdravstva, s katerimi bo moč zagotoviti učinkovitejše javno-zdravstvene storitve. Rezultati projekta eZdravje bodo omogočili, da se lahko zdravstvena obravnava bolje prilagodi posameznikom, olajša mobilnost in varnost pacientov, zmanjšuje stroške zdravstvenih storitev ter podpre interoperabilnost v državi in prek meja. Izjemnega pomena je aktivno vključevanje pacientov, zdravnikov, predstavnikov zdravstvene nege in ostalih zaposlenih na področju zdravstva v procese celovite zdravstvene oskrbe.

Trenutno stanje in aktivnosti v teku: Uvodne aktivnosti projekta eZdravje so se začele v septembru 2008, predvideno trajanje projekta je do junija 2015. Za to obdobje je pripravljen akcijski načrt in definirani vsi podprojekti. Do tedaj so na voljo tudi evropska sredstva, skupaj 27 milijonov evrov. Okvirno je program aktivnosti narejen še do leta 2023, ko bo treba vse razvite rešitve vzdrževati in nadgrajevati. Trenutno aktivnosti že potekajo na 12 podprojektih, predvidenih v akcijskem načrtu eZdravja. Podprojekti so tesno koordinirani in vodeni kot celota ter povezani z drugimi projekti. V teku so trenutno aktivnosti na več različnih projektih, med katerimi so tudi bazični projekti. Med temi sta vzpostavitev varnega zdravstvenega omrežja zNET ter izdelava podlag za izvedbo podprojektov Ogrodje portala zVEM. Poleg bazičnih projektov se izvajajo aktivnosti na osrednjih projektih eZdravja, med katerimi je trenutno v tek podprojekt eNaročanje. Izvajajo se tudi aktivnosti na več vzorčnih rešitvah: varni izmenjavi medicinske dokumentacije med bolnišnicami in mikrobiološkimi laboratoriji ter vzpostavitvi aplikacije za nacionalni čakalni seznam.Na projektu standardizacije elektronskega zdravstvenega zapisa je v teku podpis pogodbe z izbranim izvajalcem. Objavljeno je bilo naročilo za izdelavo krovnih dokumentov za politiko informacijske varnosti in vzorčnih dokumentov za omrežje zNET. Aktivnosti intenzivno potekajo tudi na področju promocije, prek člankov v strokovnih revijah, sodelovanja na konferencah ter sodelovanja pri mednarodnih projektih Calliope in Callepso. Do konca leta načrtujemo še usposabljanje za vodilne delavce na temo prenove procesov in projektnega managementa ter za tehnične sodelavce v javnih zavodih.

Vzpostavitev omrežja zNET: V okviru podprojekta zNET bo vzpostavljeno zdravstveno omrežje zNET, ki je sodobna komunikacijska infrastruktura, tako za centralizirane IT storitve nacionalnega pomena kot tudi za IT storitve, ki jih bodo zagotavljali posamezni akterji v zdravstvu preko certificiranih točk. Omrežje zNET bo zagotavljalo varne in zanesljive povezave med vstopno točko, ostalimi certificiranimi točkami ter ključnimi akterji v zdravstvu. Omrežje zNET mora poleg osnovne storitve (transporta) zagotavljati tudi dodatne storitve, potrebne za zagotavljanje varnosti, kakovosti in uporabnosti omrežja. Omrežje zNET moramo razumeti kot celotno platformo za zagotavljanje omrežne povezljivosti (strojna oprema, sistemska programska oprema, skupek pravil in standardov, itd).Namen podprojekta je zagotoviti izboljšanje informacijsko-komunikacijske povezanosti ključnih akterjev v zdravstvu, povečati zmogljivost povezav in na ta način omogočiti uporabo zahtevnejših storitev eZdravja. Cilj projekta je postavitev omrežja zNET, ki bo zagotavljalo varne in zanesljive povezave med vstopno točko, ostalimi certificiranimi točkami ter ključnimi akterji v zdravstvu do leta 2013. Rezultat projekta je vzpostavljeno omrežje zNET, ki vključuje postavitev centralne infrastrukture in priključitev vseh končnih točk v omrežje z ustrezno vzpostavljenimi organizacijskimi in varnostnimi politikami.

Ogrodje portala zVEM: Na področju zdravstva bo predstavljal enotni nacionalni zdravstveni portal zVEM (zdravstvo – vse na enem mestu) sinonim za osrednji zdravstveni portal oziroma osrednje spletno mesto. Na tem portalu bodo lahko uporabniki sistema zdravstvenega varstva in vsi ostali deležniki iskali in izmenjevali zdravstvene informacije in podatke ter uporabljali nacionalne storitve na varen in sledljiv način ne glede na to, kje se bodo podatki nahajali in kdo jih bo pregledoval. Preko zVEM bo potekalo komuniciranje uporabnikov v eZIS, ki opredeljuje enoten nacionalen zdravstveni portal. zVEM bo tako predstavljal osrednjo točko za sodelovanje, v kateri se bo dostopalo, komuniciralo in uporabljalo informacijske storitve glede na vloge in profile uporabnikov v sistemu zdravstvenega varstva. Portal zVEM je v osnovi zamišljen tako, da že na nivoju ogrodja vključuje tudi nekatere osnovne funkcionalnosti. Poleg ogrodja, na katerega bodo vezane storitve in bo omogočalo izvedbo različnih funkcionalnosti, je v začetni fazi predvidena tudi implementacija iskalnika, spletnega anketiranja, forumov in nekaterih drugih splošno uporabnih funkcionalnosti. Na tem nivoju je potrebno zagotoviti tudi vse predpogoje, ki so potrebni za digitalno podpisovanje in časovno žigosanje dokumentov. Namen projekta je pripraviti podlago za kasnejši sproten priklop različnih storitev, obenem pa že v tej točki zagotoviti nekatere nujne funkcionalnosti portala zVEM, ki bodo skupne več storitvam. Cilj projekta je do sredine leta 2010 vzpostaviti ogrodje portala zVEM, vključno z vstopno točko. To obenem vključuje tudi postopno vzpostavitev ostalih zgoraj navedenih funkcionalnosti podprojekta. Rezultat projekta je vzpostavljena in preizkušena informacijska rešitev, ki vključuje ogrodje portala zVEM z vstopno točko in pripadajočimi funkcionalnostmi.

Vzpostavitev osrednjega EZZ (vključno s PEZZ) in storitev polnjenja, ažuriranja in vpogledovanja: Elektronski zdravstveni zapis (EZZ) je digitalno shranjena klinična in administrativna zdravstvena informacija o celoviti zdravstveni oskrbi posameznika ob zagotovljeni zaupnosti podatkov. Temeljil bo na skupnem nacionalnem jedru – referenčnem nacionalnem zdravstveno informacijskem modelu, ki bo zagotavljal interoperabilnost EZZ, razvoj osrednjega centralnega dela v obliki povzetka EZZ (PEZZ) in bo osnova za večino storitev v okviru zVEM. Razvoj EZZ bo omogočal centralizirano hranjenje bistvenih in po potrebi tudi drugih podatkov, kot tudi možnost povezovanja delnih EZZ preko določenih kazalcev. Namen podprojekta je zagotoviti dostop do zdravstvenih podatkov o posamezniku, ki so potrebni za zdravljenje le-tega, vsem pooblaščenim izvajalcem zdravstvenih storitev. PEZZ pa bo zagotovil dostop do bistvenih podatkov, ki so nujni za zdravljenje posameznika. Cilj podprojekta je do sredine leta 2011 postopoma zagotoviti izvajalcem zdravstvenih storitev dostop do bistvenih in ostalih podatkov, ki jih potrebujejo za medicinsko/zdravstveno obravnavo bolnika.

eNaročanje na zdravstvene storitve: Podprojekt »e-naročanje na zdravstvene storitve« vsebinsko obravnava problematiko standardizacije in optimizacije procesa naročanja na zdravstvene storitve, kar je eno izmed prioritetnih področij povečanja učinkovitosti delovanja zdravstvenega sistema in strategije e-Zdravje 2010, ki jo izvaja Ministrstvo za zdravje, ter projekta e-Zdravje. Namen tega projekta je vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo naročanju na zdravstvene storitve. V sklopu projekta so predvideni naslednji rezultati: opredeljeni (skladno z referenčnim informacijskih modelom) podatki, ki se povezujejo z naročanjem na zdravstvene storitve, vzpostavljeno/delujoče spletno naročanje na zdravstvene storitve, integracija informacijske rešitve za spletno naročanje z informacijsko rešitvijo za čakalne sezname in integracija informacijske rešitve za spletno naročanje z Ogrodjem portala zVEM.

Učinki projekta eZdravje: Rezultati projekta eZdravje bodo v precejšnji meri odločilno vplivali na spremembo, prilagoditev in modernizacijo slovenskega sistema zdravstva. Predvsem bodo velike spremembe skozi različne učinke zagotovljene zaposlenim v zdravstvu, kjer bo z izboljšano informacijsko komunikacijsko infrastrukturo zagotovljen boljši pretok in večja zanesljivost informacij, kar bo vplivalo na izboljšano učinkovitost zaposlenih v zdravstvu in posledično tudi večje zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu pri njihovem delu. Izmenjava in dostop do informacij bosta v precejšnji meri vplivala tudi na državljane (posameznike) kot uporabnike zdravstvenih storitev, ki bodo imeli od projekta eZdravje največje koristi. Rezultati projekta eZdravje jim bodo namreč omogočali številne koristi, povezane z izboljšanjem zdravstvenih storitev ter višjo stopnjo zdravstvenega varstva, ki temelji predvsem na optimizaciji zdravstvenih procesov. Tako bo posameznikom zagotovljena boljša dostopnost do informacij o njihovem zdravstvenem stanju, postopkih zdravljenja in kakovosti zdravstvenih storitev, s čimer sledimo trendom sodobne informacijske družbe, kjer dostopnost do informacij povečuje kakovost življenja. S tem bo namreč povečana osveščenost posameznikov, kar pomeni, da bodo ti o svojem zdravju bolje informirani in se bodo lažje odločali ter pravilneje in hitreje reagirali v primeru zdravstvenih težav.Učinki na zdravstvene ustanove in zaposlene se bodo odrazili tudi v učinkih na celotni zdravstveni sistem. Povečanje učinkovitosti zdravstvenih storitev se bo pokazala v nižjih izdatkih za zdravstvo. Izvedba projekta eZdravje bo tudi povečala varnost in zanesljivost pri izmenjavi občutljivih zdravstvenih podatkov (pri tem bo imela glavno vlogo vzpostavitev nacionalnega zdravstvenega omrežja (zNET)). Poleg tega se bo izboljšal tudi pregled in transparentnost poslovanja na različnih nivojih zdravstvenega sistema, kar bo lahko omogočilo racionalizacijo upravljanja s sredstvi v zdravstvenem sistemu. Uspeh projekta bo v veliki meri odvisen od zaupanja posameznikov in zdravstvenih delavcev v to, da so vsi vidiki eZdravja, ki vplivajo nanje, oblikovani tako, da postavljajo interese dvigovanja kakovosti in povečanja varnosti na področju zdravstva na prvo mesto.

Zoja Trenz (SRC Infonet d.o.o.): Elektronski temperaturno terapevtski list
Projekt izdelave programske rešitve z delovnim imenom Računalnik ob postelji predstavlja raziskavo obstoječega informacijskega sistema v bolnišnicah, z namenom da bi se podprlo tudi aktivnosti zdravljenja, opravljene ob bolniški postelji. Ker sta prvi dve od treh generacij bolnišničnih informacijskih sistemov (BIS) sloneli na cenovno dostopnih stacionarni računalniški opremi ter utečenih delovnih procesih, podprtih s papirno informatiko, so tudi računalniški sistemi po bolnišnicah togi in ne podpirajo dinamičnega, terenskega dela zdravstvenega osebja. Podatki se ob bolnikovi postelji zapisujejo na papir, kjer jih večina tudi ostane, zaradi česar niso izkoriščeni tako kot bi lahko bili. Namen produkta je torej podpreti vse procese, ki so povezani s terapevtskim/temperaturnim listom (v nadaljevanju TT list) od pregleda stanja pacienta, predpisovanja medikamentozne terapije in spremljanje njenega izvajanja, spremljanje vitalnih znakov, zdravnikova naročila diagnostičnih postopkov, nege in medicinsko tehničnih postopkov, izvedbo teh naročil in posredovanje naročil izvajalcem. Poleg tega bo omogočal povezavo z nadaljnjimi postopki v procesu predpisovanja in porabe zdravil (predpis zdravila, delitev zdravil, naročanje zdravil in materiala v lekarno, evidentiranje delitve zdravil), povezavo z nadaljnjimi postopki v procesu naročanja preiskav (odvzem materiala, posredovanje naročila izvajalcem, spremljanje statusa naročila, pregled prispelih izvidov), povezavo s kliničnimi potmi ter podporo postopku zdravstvene nege od načrtovanja do evaluacijeDelovna skupina je že opravila večji del analize delovnih postopkov v sodelujočih bolnišnicah (SB Novo Mesto, SB Celje, KOPA Golnik). Kot glavni ugotovitvi analize sta bila izpostavljena pomanjkljivo spremljanje opravljenega dela in odsotnost izvidov na viziti, kot dve največji pomanjkljivosti sistema. Čeprav se kaže večji interes uporabe v segmentu zdravstvene nege, smo se v prvi fazi odločili za izdelavo modula z delovnim imenom Elektronski temperaturno terapevtski list. Namreč v tem segmentu se kaže interakcija med zdravnikom in zdravstveno nego, saj le ta poleg svojih lastnih dejavnosti izvaja tudi zdravnikova naročila. Raziskava trga mobilnih naprav je skupaj s postavljenimi zahtevami pokazala potrebo po uporabi ne ene, ampak dveh vrst mobilnih naprav, pocket PC in tablet PC ali notesniki. Pocket PC (dlančnik) je primeren predvsem za manjše aktivnosti v procesu zdravljenja (beleženje dane terapije, beleženje odvzemov), medtem ko tablet PC ali notesniki ponujajo boljšo preglednost, ustrezno velikost vmesnika, primernega za vnos podatkov v stoječem položaju in v naglici.

Dr. Drago Rudel (MKS Elektronski sistemi d.o.o.): 'Kako vključiti storitve na daljavo v dolgotrajno oskrbo - izkušnje 'rdečega gumba'
V prispevku so predstavljene lastne izkušnje v 18-letnem prizadevanju za uveljavitev storitve »varovanja na daljavo« v Sloveniji. Pot od tehnične rešitve ter zasnove poslovnega modela sodobno storitev, ki temelji na informacijskih in telekomunikacijskih tehnologijah, do dejanske vzpostavitve storitve za dolgotrajno oskrbo, je dolga. Vso pot uvajanja in uveljavljanja storitve, od potrditve izvedljivosti, pilotne uporabe, do nastopa na trgu je potrebno tlakovati z denarjem investitorjev. Avtor meni, da prav zaradi tega storitev na zdravstvenem in socialnem področju ne morejo biti zgolj stvar podjetniškega investiranja. V uvajanje se morajo že prej vključiti drugi deležniki, predvsem zdravstvene zavarovalnice in resorna ministrstva. Prihaja namreč do absurdnega stanja, ko prav te institucije pričakujejo, da bodo nove storitve za dolgotrajno oskrbo kar same od sebe dosegljive na celotnem teritoriju Slovenije, vse bodo strokovno preverjene in potrjene ter seveda na razpolago po nizki ceni. Izvajanje načrtovanega zakona o dolgotrajni oskrbi namreč predvideva, da bo nosilec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zgolj »pobral izvajalce v javnem in zasebnem sektorju ter »upravičenim« podelil koncesijo. Samorastniške poslovne pobude na področju, kjer o tem, do katerih storitev je upravičen prejemnik dolgotrajne oskrbe odločata zdravnik ali socialna delavka, prav gotovo ne morejo uspevati. To potrjujejo številne še neuveljavljene storitve, ki so nadgradnja storitve »rdeči gumb« (detektor padca, delilnik tablet, detektor epileptičnih napadov itd), kot tudi telemedicinska storitev prof. Boruta Geršaka t.i.»mobilink« za analizo EKG v urgentnih primerih. Moderne telemedicinske rešitve podjetja Hermes Softlab npr. za prenos podatkov o krvnem sladkorju in krvnem tlaku s pomočjo mobilnega telefona prav tako ostajajo zgolj tehnične rešitve še nekaj let daleč od storitve, ki so na razpolago bolniku.

Mag. Vesna Prijatelj (SB Celje): 'Zdravje na daljavo - etična vprašanja in dileme'
Telemedicina je ena najmlajših a pomembnih vej medicine. Kljub uporabnosti in njeni razvitosti po svetu in v Evropi, je premalokrat uporabljena, kar bi lahko pripisali tudi etičnim vprašanjem, ki se pri pomembnih odločitvah porajajo v glavah vsakega izmed nas, predvsem zaradi njenega vpliva na odnos med pacientom in zdravnikom. Ali je varovana zasebnost pacienta? Ali zagotavljamo zaupnost informacij? Ali spoštujemo pacientovo avtonomnost? Ali so jasni pravni okviri zdravljenja?' je samo množica vprašanj na katerega uporabniki storitev telemedicine moramo dobiti odgovore. Le malo držav članic EU ima za telemedicino jasen pravni okvir. Ni jasno opredeljenih mednarodnih okvirov za reševanje primera odgovornosti v primeru nepravilno postavljene diagnoze. Ni mednarodnih pravil, ki regulirajo predpisovanje zdravil. Ni mednarodnih pravil, ki bi omogočala preverjanje resničnosti podatkov. Ni mednarodno priznanih procedur za pridobivanje zdravniške licence za telemedicno. Pomanjkanje pravne jasnosti, zlasti v zvezi z izdajanjem dovoljenj, akreditacijo in registracijo telemedicinskih storitev in delavcev, jamstvom, vračilom stroškov, sodno pristojnostjo, je glavni izziv telemedicine, zlasti teleradiologije. Čezmejno zagotavljanje telemedicinskih storitev zahteva pravno jasnost glede zasebnosti. Spoštovanje zasebnosti in zagotavljanje varnosti sta glavna vidika pri spodbujanju zaupanja v telemedicinske sisteme. Pri zbiranju in obdelovanju osebnih podatkov, zlasti zdravstvenih podatkov, je treba spoštovati pravice in temeljne svoboščine, kot sta temeljna pravica do zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov. Kot pri vsakem posredovanju osebnih zdravstvenih podatkov lahko telemedicina ogrozi pravico do varstva osebnih podatkov (razkritje zdravstvenega stanja ali diagnoze lahko odločilno vpliva na zasebno in poklicno življenje posameznika). Varstvo podatkov je treba pri uporabi telemedicine vedno sistematično proučiti. Potrebno je povečati zaupanje v telemedicino in vplivati na njeno sprejemljivost pri pacientih in zdravstvenih delavcih v smislu varnosti in oskrbe. Telemedicina se mora razvijati tako, da koristi oskrbi pacientov, hkrati pa zagotavlja zasebnost in najvišje standarde za pacientovo varnost.

Dr. Boštjan Žvanut (VŠZ Izola): 'Problemi in izzivi v razvoju informatike v zdravstveni negi- okrogla miza'
Na okrogli mizi je bila predstavljena problematika izobraževanja študentov in dijakov zdravstvenih šol na področju informatike. Udeleženci okrogle mize so se vprašali ali so dijaki po zaključenem usposabljanju ustrezno informacijsko usposobljeni. Mag. Vesna Prijatelj in dr. Boštjan Žvanut sta opozorila na problem nezadostne informacijske pismenosti s katerim se srečujeta pri študentih prvega letnika zdravstvene nege. V praksi to pomeni, da je potrebno v prvem letniku prve stopnje študija nameniti veliko število ur laboratorijskih vaj za pridobitev osnovne informacijske pismenosti (npr. spoznavanje orodij za urejevanje besedil, preglednic, iskanje gradi v po svetovnem spletu). Udeleženci okrogle mize so izpostavili tudi pomen vsebin s področja informacijskih sistemov, saj je po mnenju obeh predavateljev nepoznavanje tega področja lahko vzrok za težave pri projektih informatizacije zdravstva. V povezavi s tem pa je bila posebej zanimiva predstavitev ge. Marija Trenz in mag. Vesna Prijatelj o pomenu kliničnih vaj na področju informatike v zdravstveni negi. V okviru kliničnih vaj so si novomeški študentje ogledali informacijske podsisteme novomeške bolnišnice. Na podlagi ogleda so ugotovili probleme s področja poslovnih procesov v zdravstvu in predlagali nekatere rešitve. V seminarskih nalogah so tako prestavili opredelitev poslovnih zahtev za informacijskih (pod)sistem s poudarkom na optimizaciji poslovnih procesa. Predlagane rešitve so pokazale številne probleme ne področju informatike, kar se je po mnenju ge. Marija Trenz izkazalo kot koristno tudi za samo bolnišnico. Znanja o opredelitvi poslovnih zahtev za informacijskih sistem posredujejo študentom tudi na UP Visoki šoli za zdravstvo. Ker pa tam v obstoječem študijskem programu prve stopnje klinične vaje iz področja informatike niso predvidene, se ta znanja podajo zainteresiranim študentom v procesu priprave diplomskih del ter podiplomskim študentom pri predmetu Dokumentiranje v zdravstveni negi in Simulacije negovalnih aktivnosti. Navedenemu je sledilo ključno vprašanje okrogle mize, t.j. ali je znanje, ki ga medicinske sestre in zdravstveni tehniki pridobijo na dodiplomskem študiju zadostno. Ker pa se medicinske sestre pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebami po informacijski pismenosti in opredelitvi poslovnih zahtev, je smiselno definirati obseg potrebnih znanj s tega področja. Nekateri udeleženci so celo predlagali, da bi tako informacijsko pismenost kot znanja potrebna za opredelitev poslovnih zahtev za informacijski sistem vključili med kompetence medicinske sestre. Natančna opredelitev teh kompetenc in njihova umeščenost pa je gotovo lahko predmet nadaljnjih razprav. Okroglo mizo je vodil: dr. Boštjan Žvanut (viš. pred. na VŠZ Izola) v sodelovanju z: mag. Vesna Prijatelj, (viš. pred. na VŠZ Novo mesto), ga. Elizabeta Pikovnik (pred. na SZŠ Ljubljana) in ga. Marija Trenz (vodja informatike v SB Novo mesto ter mentorica klinične prakse pri predmetu 'Informatika v zdravstvu in ZN).

V zaključku poročila se zahvaljujemo Slovenskemu društvu za medicinsko informatiko, ki je podprlo naše srečanje. Tudi naprej se bomo trudili, da našim članom omogočimo tovrstna druženja z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja, izmenjevanja izkušenj, oblikovanja novih idej in prijetnega druženja. Zahvaljujeva se tudi vsem predavateljem, ki so pripravili izjemno zanimiva predavanja in prispevali povzetke za objavo.

Avtorji: Vesna Prijatelj, Boris Žoher, Marjana Jambrovič, Drago Rudel, Zoja Trenz, Boštjan Žvanut

Vprašajte nas!

Z izpolnitvijo in pošiljanjem vnešenih podatkov, potrjujete svoje strinjanje z politiko Varovanja osebnih podatkov.