Predavanja

Pomembni dogodki

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2008

Na Jelenovem grebenu se je 24. 10. 2008 odvijalo že 5. tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi. Vabilu na srečanje, ki je namenjeno tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo 18 članov.

V uvodnih besedah je predsednica mag. Vesne Prijatelj predstavila poročilo o delu SIZN v letu 2008 ter plan dela za naslednje leto. Vsako leto se znova izpostavljajo aktualna vprašanja povezana s tematiko dela v in za SIZN.

Izkazalo se je, da nekateri člani, ki so bili v preteklosti izbrani, da igrajo aktivno vlogo pri delovanju sekcije, le te ne opravljajo v skladu z dogovori in pričakovanji. Potreba po novi opredelitvi vlog se je ponovno izkazala za nujno.

Trudili se bomo, da v prihodnjem letu organiziramo dvodnevno jesensko srečanje, saj je bila letos znotraj SDMI-ja pomembna 20-letnica delovanja in zaradi tega v letošnjem letu nismo organizirali dvodnevnega srečanja. Načrt je, da je prvi dan namenjen srečanju članov SIZN, kjer se bodo obravnavala poročila, plan delovanja, ter aktualna problematika. Drugi dan bo strokovno srečanje namenjeno širši javnosti. Menimo, da bi s pripravo strokovnega srečanja brez kotizacije privabili širšo javnost k udeležbi in na ta način še uspešnejše uresničevali program dela SIZN. Za organizacijo srečanja bomo UO SDMI prosili za finančno podporo in/ali poiskali morebitna sponzorska sredstva. V nasprotnem primeru bomo žal za nečlane morali uvesti kotizacijo.

V nadaljevanju sledijo kratki povzetki predstavitev v vrstnem redu kot so si sledila po programu:

Julija Ocepek, dipl. del. terapevtka (Inštitut RS za rehabilitacijo Ljubljana) je predstavila DOM IRIS (Inteligentne Rešitve in Inovacije za Samostojno življenje), inovacija na področju rehabilitacijskega inženiringa in obravnave invalidov ter starejših ljudi. Dom IRIS je demonstracijsko pametno stanovanje, opremljeno z najsodobnejšimi tehnologijami in pripomočki za kompenzacijo različnih vrst invalidnosti. Poleg tega je opremljen z najsodobnejšo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki invalidom omogoča integracijo v informacijsko družbo. 

Osnovni namen Doma IRIS je omogočiti invalidnim in starejšim osebam spoznati in preizkusiti najnovejše pripomočke in tehnologijo, ki jim omogočajo samostojnejše in varnejše bivanje v domačem okolju. Z njim želimo tudi seznaniti strokovne in širše javnosti o novih možnostih prilagoditve in opreme domačega okolja ter o razvoju same tehnologije, omogočiti proizvajalcem opreme in ponudnikom storitev, da prikažejo svoje rešitve, jih preizkušajo in izpopolnjujejo.

Storitve Doma IRIS so namenjene zelo širokemu krogu uporabnikov, praktično vsakemu izmed nas, ki se tako ali drugače tekom svojega osebnega ali profesionalnega življenja srečuje s težavami, ki so vezane na izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti v ožjem ali širšem okolju. Potencialne porabnike lahko v grobem ločimo na dve večji skupini:

  • invalidne in starejše osebe: gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni;
  • strokovna javnost in civilna družba: strokovni delavci, dijaki in študenti zdravstvenih, socialnih in tehničnih smeri, gradbeniki in arhitekti, društva in civilne organizacije.

Namen obravnave uporabnika v Domu IRIS je preko testiranja oceniti in načrtovati, s katerimi pripomočki in tehnološkimi rešitvami, se lahko njegove funkcijske sposobnosti in delovanje izboljšajo in zagotovijo bolj samostojno, varno in udobno življenje v domačem okolju. Za realizacijo namena in ciljev pa je bistvenega pomena timski pristop.

Obravnave izvajajo stalni člani tima: zdravnik specialist, delovni terapevt in inženir elektrotehnike. Glede na specifične potrebe uporabnika pa se vključijo tudi drugi strokovni delavci. Zelo pomembno je, da je uporabnik aktiven član tima, v kolikor pa mu njegova invalidnost to onemogoča, je zaželena vključenost svojcev, skrbnikov ali strokovnih delavcev, ki vodijo obravnavo v njegovem primarnem okolju (institucija, društvo).

Andrej Marjašič (Infonet Kranj, d.o.o), je predstavil sodobni informacijski sistem za socialno-varstvene domove. Sistem s svojimi integriranimi moduli (glavni moduli: sociala, zdravstveni del, obračun) pokriva področja dela, s katerimi se zaposleni v socialno-varstvenih domovih srečujejo pri obravnavi stanovalcev in kandidatov (potencialnih stanovalcev). Obravnava kandidata se začne s prejemom in obravnavo prošnje za sprejem v dom, nadaljuje s spremljanjem in upravljanjem s prošnjami, po sprejemu v dom pa z izvedbo vseh potrebnih postopkov ter določitvijo individualnega programa aktivnosti. Na podlagi takšnega programa sistem dnevno generira plane dela, na podlagi katerih se spremljajo opravljene storitve. Prav tako se spremljajo predpisane terapije in inkontinenčni pripomočki. V sistemu je možno generirati različne sezname, preglede in izpise (naročilnice, sezname za razdeljevanje zdravil, sezname za pripravo obrokov, …). Beležijo se tudi vsa druga opažanja, posebnosti in zaznamki o stanovalcih. Opravljene storitve predstavljajo osnovo za obračun zdravstvenega in bivanjskega dela. Poleg navedenih, sistem vsebuje še številne druge preglede, izpise ter podporne funkcionalnosti, ki so potrebni za delo v domu. Informacijski sistem je možno povezati z drugimi moduli ali programi, potrebnimi za poslovanje doma, npr.: Finance, Kadrovska evidenca, Plače idr.

mag. Vesna Prijatelj, vms, univ. dipl. org. inf. (Visoka šola za zdravstvo Novo mesto) je predstavila: pilotni projekt uvajanja črtne kode na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana. Cilj projekta je s pomočjo črtne kode omogočiti natančno in takojšnje evidentiranje podatkov o izdanih zdravilih, porabljenem materialu in izvedenih postopkih, ki nastanejo v procesu zdravljenja bolnika neposredno pri bolnikovi postelji oziroma operacijski mizi. Namen projekta je učinkovito zagotavljanje spremljanja porabe materiala in zdravil ter opravljenih storitev na posameznega pacienta, nadzor stroškov in izvajanja aktivnosti.

Takšen način obravnave zagotavlja varnost in zaupnost podatkov, predvsem pa hitrejšo obravnavo pacienta. Pilotni projekt se je izkazal kot izredno učinkovit, je enostaven in uporabniku prijazen. Zajeti podatki so dobra podlaga za analizo, načrtovanje potreb pacientov ter obvladovanje zalog, saj smo z uvedbo sistema evidentiranja podatkov povezali klinični informacijski sistem z materialnim poslovanjem.

Zdenka Kramar, dipl. m. s. (Splošna bolnišnica Jesenice) je predstavila prispevek o računalniška podpori pri vodenju kazalnikov kakovosti v zdravtsven negi. Sodobna zdravstvena nega (ZN) zahteva celosten in sistematičen pristop k bolniku. Vse pogosteje se pojavljajo težnje po sistemskem zbiranju in urejanju ter natančno obdelavo podatkov, ob čim manjši porabi časa osebja. 

Prav to jih je vodilo, da so se tri bolnišnice (Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica Golnik – KOPA in Splošna bolnišnica Novo mesto) odločile za skupen razvoj informacijske podpore pri vodenju in evidentiranju kazalnikov kakovosti in varnosti bolnika. 

Cilj, ki so si ga zastavili je bil, da izdelajo računalniško zasnovan informacijski sistem za podporo vodenja kazalnikov kakovosti in varnosti pacientov. Poizkušali so zagotoviti, uporabniku prijazen in razumljiv program, ki omogoča hitro dostopnost do vnosa in analize podatkov.

V informacijskem sistemu bolnišnice so definirali bazo podatkov, ki vsebuje podatke, ki so pomembni za izvajanje preprečevanja razjed zaradi pritiska (RZP). Na osnovi pridobljenih podatkov načrtujejo, izvajajo preventivne ukrepe pri bolniku, ki so ogroženi za nastanek RZP.

Pri epidemiološkem spremljanju bolnišničnih okužb in kolonizacije z MRSA, v bolnišnici sistematično zbirajo podatke s pomočjo računalniškega programa. Definirali so bazo podatkov za evidentiranje in zgodnje odkrivanje bolnikov z MRSA.

Spremljanje in evidentiranje podatkov na področju zmanjševanja deleža MRSA je pomemben del dobro organiziranega programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.

Padci in zdrsi so najpogostejši neljubi dogodki, ki se zgodijo predvsem pri starejših bolnikih. S strokovnim znanjem, oceno ogroženosti za neljubi dogodek ter ustrezno opremo in pripomočki za preprečitev, lahko le te popolnoma preprečijo ali zmanjšajo pogostost njihovega pojavljanja. 

Uvajanje informacijskega sistema v neposredno delo v zdravstveni negi je zelo na začetku, delo je obsežno in zahteva organizacijske spremembe in procesni pristop dela. V bodoče je potrebno standardizirati in implementirati negovalne diagnoze, poenotiti načrtovanje, izvajanja in izdelati elektronsko poročilo o izidu zdravstvene nege. Predvsem bo potrebno poenotenje terminologije v slovenski zdravstveni negi.

Marjana Pikec (Infonet Kranj, d.o.o) je v predstavitvi 'Uporaba programa BIRPIS21 pri spremljanju kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi' osvetlila projekt razvoja tega modula v bolnišničnem IS programu BIRPIS21. Razvoj se je usmeril na tri kazalnike: 

  • število padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni, 
  • število preležanin, nastalih v bolnišnici, na 1000 hospitaliziranih bolnikov in 
  • bolnišnične okužbe.

V projektu smo sodelovali štirje partnerji: Splošna bolnišnica Jesenice, KOPA Golnik, Splošna bolničinca Novo mesto in Infonet. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh šitrih partnerjev je poenotila atrubite spremljanja teh kazalnikov, se dogovorila za način spremljanja v programu: od vnosa do analiz. Cilj projekta je bil spremljati celovite dogodke na navedenih področjih;analizirati podatke z namenom izboljšati preventivo in kvaliteto zdravstvene nege ter seveda tudi pošiljanje incidenc na MZ.

V maju letos je bil modul nameščen v vseh treh bolnišnicah in podatki se že zbirajo.

V bodoče nameravamo v Infonetu podpreti delo v zdravstveni negi tako, da bodo vsi podatki lahko vneseni v sistem na mestu nastanka - torej ob pacientovi postelji. Dolgoročno bo spremljanje kazalnikov kakovosti le eden od korakov na klinični poti.

Brane Klopčič, dipl. inž. rad.( Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO za travmatologijo) je predstavil novo internetno stran SIZN, ki je po novem dosegljiva na spletnem naslovu http://sizn.sdmi.si, v uporabi pa sta tudi dva nova naslova elektronske pošte in sicer sizn@sdmi.si in info.sizn@sdmi.si . Internetna stran deluje na osnovi dinamičnega urejevalnika besedil (CMS, Content Management System) JOOMLA, ki nam omogoča enostavno urejanje in vzdrževanje vsebine spletnih strani brez pomoči podjetja ali osebe, ki jo je izdelalo. Osveževanje spletne strani s CMS sistemom je zelo preprosto, podjetja in posamezniki pa želijo redno ažurirane strani, zato je CMS vedno bolj pribljubljen. Z njim lahko dodajate nove vsebine ali osvežujete stare, v večini CMS sistemov pa je omogočeno tudi nalaganje slik in drugih večpredstavnostnih vsebin ter vključevanje dodatkov.Vsi člani, ki so plačali članarino v tekočem letu, imajo delujoče uporabniško ime in geslo tako, da se lahko prijavijo v sistem. Uporabnik z delujočim uporabniškim imenom in geslom lahko urejuje svoje podatke, prispeva članek ali spletno povezavo.

V prihodnosti si nadejamo tudi možnost masovnega sporočanja preko elektronske pošte in še mnogo več.

V tretjem delu srečanja je potekala živahna razprava, saj so strokovna predavanja spodbudila člane k oblikovanju novih idej in smernic v nadaljnjem strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem delu.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2007

Na Jelenovem grebenu, Podčetrtek se je že 4 leto odvijalo tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje v okviru Slovenskega društva za medicinsko informatiko (SDMI). Vabilu na dvodnevno srečanje (5 in 6 oktober 2007), ki je namenjen tako druženju kot strokovni rasti, se je odzvalo skupaj 20 članov.

Srečanje na temo: 'Informacijsko-komunikacijska tehnologija v praksi in teoriji zdravstvene nege' smo pričeli ob 17 uri. V uvodnih besedah predsednice mag. Vesne Prijatelj je bilo čutiti navdih, ki SIZN spremlja že vrsto aktivnih let. V začetku so bili člani seznanjeni z dogajanji v tem letu, prav tako s poročilom o udeležbi nekaterih članov na MEDINFO 2007. Predstavila je tudi plan delovanja za naslednje leto. Ob aktualnih vprašanjih povezanih s tematiko dela v in za SIZN se je razvila debata in tvorno sodelovanje. Podrobnejše poročilo in sklepi sestanka so objavljeni na predstavitvenih straneh SIZN v rubriki 'Sestanki'.

Po krajšem oddihu so se člani zbrali ob dobri hrani, kjer se je porodilo nešteto novih idej. Po večerji je sledilo kar nekaj presenečenj. Vesna Prijatelj, Drago Rudel in Denis Musić so pripravili kreativne družabne igre v katerih so sodelovali vsi prisotni. Oblikovali sta se 2 ekipi Jelenčkovi in Suferji, ki jih kljub včasih zahtevnim igram in poznim večernim uram ni zapustila vnema za zmago. Tudi v temu delu srečanja se je izkazalo, da timsko delo, inovacije in dobra volja prispevajo k uspehu. Smeh in dobra volja so zabrisali vse sledove delovnega dne, ki je bil za nami. Kot vsako leto nam je tudi tokrat gospod Borut Ježovnik (lastnik) gostišča Jelenov greben pripravil presenečenje. Večer nam je popestril z Brencl bando, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. In ko se je ta prijeten par muzikantov poslovil je Drago vzel v roke kitaro in smo še skupaj zapeli. Izbor fotografij z mesta dogajanja si lahko ogledate na web straneh v rubriki 'Galerija'.

Drugega dne so od 10 do 14 ure sledila predavanja po programu. Navajamo kratke povzetke predavanj v vrstnem redu kot so si sledila.

asist. dr. Branimir Leskošek, univ.dipl.ing. rač (Medicinska fakulteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Ljubljana) je v predavanju z naslovom: «Nacionalna standardizacija v zdravstveni informatiki« predstavil delo v letošnjem letu ustanovljenega Odbora za zdravstveno informacijske standarde (OZIS), ki je nacionalni standardizacijski organ za zdravstveno informatiko pri Ministrstvu za zdravje (MZ). V skladu s strategijo eZdravje je OZIS začel z aktivnostmi na področju postavljanja nacionalnih normativnih dokumentov v zdravstveni informatiki. Predstavljeno je bilo preteklo delo in načrti za prihodnost. Do sedaj je OZIS deloval predvsem na prioritetnih področjih za standardizacijo Elektronskega zdravstvenega zapisa (EZZ) in varnosti v zdravstveni informatiki. Reševanja standardizacije so se v nasprotju z dosedanjo prakso lotili v manjših korakih, ki dajo celovite in hitre rezultate za ožje skupine izvajalcev zdravstvenih storitev.

Hkrati si prizadevajo, da bodo vsi rezultati izvedenih projektov tudi javno dostopni zainteresirani javnosti. Trenutno je pripravljenih več manjših projektov, ki čakajo na realizacijo in sicer: za celovito rešitev na področju EZZ (medicinski povzetek); varnosti za ožjo skupino izvajalcev zdravstvenih storitev; elektronsko obveščanje zainteresiranih javnosti; standardizacijo minimalne zahtevane strojne opreme ter standardizacijo terminologije. OZIS bo v prihodnje nudil tudi tehnično in standardizacijsko podporo projektom, ki jih bo odobril Svet za informatiko (SIZ) pri MZ (žal še ni jasno kateri pilotski projekti bodo sprejeti). Hkrati so odprti za pobude s strani izvajalcev zdravstvenih storitev oz. drugih zainteresiranih.

Tako smo ob koncu predavanja sklenili, da bo SIZN dala pobudo skupini, ki dela na projektu »Priprava modela orodja za zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi« in, ki je podprt s strani Ministrstva za zdravje, da poda na RSK (Razširjeni strokovni kolegij) pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in po uskladitvi na OZIS predlog za minimalni nabor podatkov ZN. Več o OZIS-u si oglejte na: http://www.mz.gov.si/si/informatika _v_zdravstvu_siz_ozis/ (stran v letu 2014 ne obstaja več, op.a.).

dr. Drago Rudel (podjetje MKS d.o.o. in Medicinska fakulteta, IBMI, Ljubljana) je v predavanju z naslovom »Informacijska podpora izvajanju dolgotrajne oskrbe - priložnosti v okviru programa, ki ga predvideva osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi« podal kritično oceno predloga zakona »Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo« (Ver. avgust 2006), ki bo bistveno vplival tudi na izvajanje zdravstvene nege v prihodnje.

Po mnenju predavatelja je v predlogu zakona nekaj pomembnih pozitivnih sprememb. Splošna ocena s stališča e-zdravja in zdravstvene informatike pa je, da so v predlogu premalo upoštevane nove rešitve z uporabo IKT tehnologij, ki so že na razpolago. Dokument ne pokaže jasne namere zakonodajalca, da bo vključevanje novih storitev, ki bi slonele na novih organizacijskih in IKT rešitvah, trajen proces. Prav tako ni nakazana povezanost dokumenta s strateškim dokumentom »eZdravje 2010«.

Sekcija je sprejela sklep, da posreduje pripravljavcu zakona to je Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naslednja priporočila:

  • zakon mora upoštevati strategijo RS na področju e-zdravja podano v dokumentu Ministrstva za zdravje »eZdravje 2010«;
  • v pripravo strokovnih podlag za zakon je potrebno vključiti strokovnjake za storitve s področja e-zdravja;
  • storitve, ki vključujejo nove organizacijske pristope, telekomunikacijske ter informacijske rešitve, naj se v največji možni meri vključujejo v programe izvajanje oskrbe, da bi učinkoviteje kot z ustaljenimi modeli dosegali postavljene cilje zakona;
  • med izvajalce dolgotrajne oskrbe je potrebno uvrstiti tudi ponudnike storitev e-zdravja (telemedicina na domu, oskrba na domu na daljavo);
  • liste pripomočkov za izvajanje dolgotrajne nege naj bodo odprte za nove rešitve, tudi s področja IKT.

mag. Matjaž Savnik, univ.dipl.ing. (Cisco Systems, Ljubljana) je predstavil predavanje z naslovom: »Uporabne koristi brezžičnega omrežja v zdravstveni negi« in le tega povzel: Brezžično radijsko omrežje, v strokovni javnosti poznano tudi pod oznako WiFi in v gospodarstvu ni več nobena posebnost. Z njim se razširja dostopnost aplikativne programske opreme od samo fizično omrežno povezanih računalnikov na vse radijsko pokrito območje organizacije. S tem se poveča njena dostopnost in uporabnost. V bolnišnicah je mobilnost uporabnikov, to je zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja, temeljna predpostavka procesa zdravljenja. Prispevek dokazuje, da je prav radijsko omrežje tisto, ki lahko naredi kritični preboj v stopnji uvedbe bolniških informacijskih sistemov. Inovativna nadgradnja radijskega omrežja pa se ponuja še na področjih učinkovitega komuniciranja osebja z bolniki, medicinskega monitoringa bolnikov in takojšnjega inteligentnega obveščanja osebja zdravstvene nege o lokaciji opreme ali bolnikov. S tem prispeva na področju vzdrževanje mobilne medicinske opreme k njeni boljši utilizaciji in bolj kakovostnemu vzdrževanju in uporabi. Prispevek prek teoretične osvetlitve in konceptualnih možnosti zaključi s praktično predstavitvijo dejanskih primerov uporabe radijskega omrežja v dveh evropskih bolnišnicah.

Denis Musič, zt, dipl.org.men. (SPS Pediatrična klinika, UKC Ljubljana) je zbranim predstavil predavanje: »Vloga zdravstvene nege pri oblikovanju in uvajanju kliničnih poti«. Svoje predavanje je povzel: V slovenskih bolnišnicah smo zadnja leta začeli z uvajanjem kliničnih poti. Klinična pot (KP) je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini, zdravstveni negi ipd. in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni načrt več-disciplinarne zdravstvene oskrbe tipične vrste pacientov z določenim obolenjem ali načrtovanim posegom. Obsega celotno oskrbo od začetka do konca obravnave pacienta in pod vodstvom celotnega več-disciplinarnega tima. Z vidika pacienta je KP dobrodošla, saj ga seznanja s potekom njegove zdravstvene oskrbe, pomembna je tudi z vidika izračuna stroškov. Pri oblikovanju dobre KP je pomembno sodelovanje vseh članov, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika z določeno diagnozo. Največji izziv je pravzaprav, kako zdravstveno osebje (medicinske sestre in zdravnike) pripraviti do tega, da se bodo začeli pogovarjati, skupaj reševati težave, skupaj postavljati cilje, prevzemati odgovornost, drug drugega poslušati, namesto da se izgovarjajo na ustaljene primere. V našem prostoru je problem predvsem v tem, da so aktivne samo medicinske sestre, ki v celoti podpirajo uvajanje KP.

asist. mag. Uroš Rajkovič, univ.dipl.org. (Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj) je predstavil prispevek s soavtorji (Olga Šušteršič, Vladislav Rajkovič v sodelovanju z raziskovalno skupino) z naslovom »Model dokumentiranja neželenih dogodkov v zdravstveni negi«

Povzetek: Delo je nastalo v okviru projekta za Zagotavljanje kakovosti s pomočjo e-dokumentacije zdravstvene nege, ki je financiran s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Predstavljen je bil prenovljen dokument za evidentiranje neželenih dogodkov v zdravstveni negi, ki je sestavni del dokumentacije zdravstvene nege. Z anketno raziskavo in analizo obstoječih dokumentov za evidentiranje neželenih dogodkov v zdravstveni negi v sodelujočih institucijah so sestavili maksimalni nabor podatkov, ki omogoča beleženje obstoječih obrazcev in je bil v delovni skupini tudi dopolnjen. Rezultati: na osnovi maksimalnega nabora podatkov so sestavili papirni dokument, ki omogoča testiranje in entitetno-relacijski model za e-dokumentiranje neželenih dogodkov v zdravstveni negi. Le-tega bodo v prihodnje vključevali v informacijske rešitve v okviru projekta.

Razprava: poslušalci so bili mnenja, da gre za pomemben dokument v okviru zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi. S člani, ki so hkrati predstavniki podjetja Infonet d.o.o. so se dogovorili o izmenjavi izkušenj, saj so ugotovili, da se nekatere teme projektov na omenjenem področju pokrivajo.

Predavanje z naslovom: »Kombinirano e-izobraževanje in njegova sprejetost v pedagoškemu procesu zdravstvene nege« je podal mag. Boštijan Žvanut, univ.dipl.el., pred. s sodelavci: Patrik Pucer, Matic Lukin, Irena Trobec, Nadja Plazar (Univerza na primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola).

Povzetek: Z uvedbo Bolonjskih procesov in razvojem spletnih tehnologij je e-izobraževanje postala vse pogostejša oblika posredovanja znanja študentom. Zdravstvena nega pri tem ni izjema, zato so na Visoki šoli za zdravstvo Izola, Univerza na Primorskem (v nadaljevanju UP VŠZI), prizadevajo v pedagoški proces vpeljati tudi to obliko izobraževanja.

Ker gre za inovacijo na področju izobraževanja, ki vpliva tako na pedagoški kot organizacijski proces šole, je potrebno vpeljavo e-izobraževanja spremljati tako s sociološkega kot tehničnega vidika. Zato so se pri uvedbi e-izobraževanja oprli na teorijo širjenja inovacij, ki te vidike obravnava. Postavili so hipotezo, da bodo študentje zdravstvene nege pozitivno sprejeli kombinirano e-izobraževanje (t.i. klasično izobraževanje v kombinaciji z e-izobraževanjem). Predpostavili so še, da študentje sprejmejo e-izobraževanje kot dopolnitev kontaktnega načina izobraževanja (vendar ne kot nadomestilo).Hipotezo so preverili s pomočjo ankete, ki so jo izvedli z anketiranjem rednih študentov drugega letnika UP VŠZI. Z raziskavo so hipotezi potrdili, vendar so izpostavili veliko število študentov, ki e-izobraževanju niso naklonjeni. Raziskava je pokazala, da je na področje zdravstvene nege smiselno vpeljati kombinirano e-izobraževanje, ki klasično izobraževanje ustrezno podpre. S kombiniranim e-izobraževanjem lahko klasičen pedagoški proces zdravstvene nege kakovostno dopolnijo, vendar ga ne morejo nadomestiti.

Andrej Planina,univ.dipl.ing.el. (Špica International d.o.o) je svoje predavanje z naslovom: »Sledenje izdaje zdravil pacientom« kratko povzel: «Uporaba osebnih računalnikov se je v zdravstvu v zadnjem desetletju zelo razširila. Če zdravstveno osebje uporablja samo namizne računalnike, je omejeno z njihovo fiksno lokacijo, ki je navadno na mizi v pisarni. V zdravstvu pa se večina dogodkov, ki jih moramo spremljati, zgodi stran od pisarn - v bolniški sobi ali na terenu. Na predavanju so bili predstavljeni načini uporabe mobilnega računalništva ter črtne kode v razne zdravstvene namene: od sledenja izdaje zdravil pacientom do pregleda elektronskega zapisa podatkov o pacientu ob bolniški postelji.«

mag. Vesna Prijatelj, vms, univ.dipl. org. inf. (Univerzitetni klinični center Ljubljana). je predstavila: »Projekt uvajanja črtne kode na KO za kirurgijo srca in ožilja, UKC Ljubljana«. V maju leta 2007 se je začela implementacija klinične aplikacije, ki omogoča celovit zajem podatkov o zdravljenju bolnika. Ena od funkcij programa je tudi evidenca podatkov o izdanih zdravilih, porabljenem materialu in opravljenih postopkih pri bolniku. Zajem podatkov je planiran na vseh deloviščih kliničnega oddelka, vključno z operacijsko sobo. V ta namen smo pretvoriti ustrezno identifikacijsko številko primera v črtno kodo, ki je natisnjena na zapestnico in/ali nalepko. Zajem podatkov ob pacientu se opravljala z dlančnikom, ki ima tudi čitalnik črtnih kod. Po končanem evidentiranju se podatki prenesejo v Klinični informacijski sistem in so razpoložljivi za poznejše analize. Z povezavo z materialnim poslovanjem je omogočeno avtomatično evidentiranje in kontrola porabe materiala in zdravil (zmanjševanje zalog). Hkrati se podatki pošiljajo v centralni bolnišnični informacijski sistem za namen končnega obračuna in poročanja zunanjim ustanovam.

Namen uvedbe črtne kode je učinkovito spremljanje porabe materiala in zdravil ter opravljenih storitev na posameznega pacienta. Cilj projekta je evidentiranje podatkov ob bolniku, ter nadzor stroškov in izvajanja aktivnosti. Projekt je pilotni, usklajen z smernicam razvoja informatike v UKC in smernicam uvajanja črtne kode v UKC. Celovita rešitev je enostavna in uporabniku prijazna, hkrati pa popolnoma integrirana z obstoječim IS. Zasnovana je tako, da se bo kasneje lahko razširila tudi na ostale klinike. To bi omogočalo optimizacijo procesov, nadzor nad opravljenim delom, natančno spremljanje stroškov, zmanjšanje operativnih stroškov in višjo kakovost. Uvedba črtne kode bo zagotovila racionalno izrabo virov in izvajanje zdravstvene obravnave bolnikov skladno z sprejetimi standardi kakovosti. Je podlaga za analizo in načrtovanje potreb.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2006

20. oktobra 2006 je Sekcija za informatiko v zdravstveni negi – SIZN je povabila svoje člane na jesensko srečanje v gostišče 'Jelenov greben', Podčetrtek. Srečanja se je udeležilo 23 članov.

V prvem delu srečanja je predsednica sekcije mag. Vesna Prijatelj predstavila poročilo o delovanju SIZN v letu 2006 ter plan delovanja za naslednje obdobje. Poročala je tudi o dogajanju na 9. mednarodnem kongresu Nursing Informatics z delovnim naslovom: ' 'K potrošniku usmerjena računalniško podprta zdravstvena nega', ki je bil junija 2006 v Seoulu, Korea.

V drugem delu srečanja so bila predstavljena tri strokovna predavanja. Mag. Uroš Rajkovič in prof. dr. Vladislav Rajkovič sta v predavanju 'Razvoj e-dokumentacije zdravstvene nege' predstavila nadaljnji potek projekta 'Priprava modela orodja za zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi' podprt s strani Ministrstva za zdravje. Namen projekta je izboljšanje kakovosti zdravstvene nege z upoštevanjem procesne metode dela. En od ciljev projekta je tudi opustitev papirne dokumentacije. Projekt poteka v več fazah. Najprej se je pristopilo k prenovi obstoječe dokumentacije, potem izgradnji podatkovnega modela in izdelavi prototipa programske rešitve za patronažno varstvo. Trenutno se zaključujejo aktivnosti na prenovi dokumentacije za sekundarni in terciarni nivo ZN. V nadaljevanju je potrebno pripraviti predlog razpisa za izdelavo računalniške podpore načrtovanim procesom.

V okviru predavanja 'Orodja za odkrivanje znanja iz strokovne literature kot pomoč pri samoizobraževanju' je dr. Dimitar Hristovski predstavil interaktivni sistem za podporo pri odkrivanju znanja (BITOLA), ki omogoča lažje preiskovanje in odkrivanje novega znanja iz strokovne literature. Danes je to zelo aktualna tema saj živimo v času poplave strokovnih informacij in prevelike specializacije, kar je ovira pri natančnem sledenju razvoja stroke. Namen sistema je komplementarni ali alternativni način preiskovanja, ter odkrivanje potencialno novih relacij med medicinskimi koncepti. Hkrati je generator raziskovalnih idej. Uporabnik sistema (raziskovalec) interaktivno krmili postopek odkrivanja relacij in vrednoti predlagane relacije. Vabljeni smo na preizkus sistema na spletnem naslovu www.mf.uni-lj.si/bitola/.

Predavanje na temo 'Uporaba dlančnikov v medicini' je predstavil g. Andrej Lesjak, študent 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Predstavljen je bil koncept uporabe kvalitetnih informacij na mestu nudenja medicinske oskrbe – ob bolniku (»point of care«). Informacije je potrebno dostaviti na mesto uporabe s pomočjo mobilnih tehnologij: dlančnikov, pametnih telefonov, prenosnih in tabličnih računalnikov, ki so po povezani v brezžično omrežje oziroma omogočajo sinhronizacijo podatkov z oddaljenimi bazami podatkov. Tako lahko uporabnik dostopa do podatkov zapisanih v kliničnem repozitoriju oziroma koristi storitve kliničnega informacijskega sistema. Poleg tega so dlančniki nepogrešljivo orodje pri izobraževanju medicinskega kadra, omogočajo preverjanje interakcije zdravil (program Epocrates Rx www.epocrates.com), možno je uporabljati medicinske programe (npr. 5 minute Clinical Consult www.skyscape.com) z povzetki bolezni, diferencialnimi diagnozami in smernicami zdravljenja. Mobilne tehnologije lahko in bodo spremenile postopke zdravljenja, skrajšale čas potreben za administracijo in omogočile večjo varnost pacientov.

V tretjem delu srečanja je ob dobri hrani, kot vsako leto, potekala živahna razprava, saj so strokovna predavanja spodbudila člane k oblikovanju novih idej in smernic v nadaljnjem strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem delu.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2005

21. oktobra 2005 je Sekcija za informatiko v zdravstveni negi – SIZN je povabila svoje člane na jesensko srečanje v gostišče 'Jelenov greben', Podčetrtek. Organizirala je okroglo mizo na temo "Zdravstvena nega v e-zdravju". Srečanja se je udeležilo 17 članov.

V prvem delu srečanja so bila predstavljena tri strokovna predavanja. Mag. V. Prijatelj v predavanju 'Priložnosti in težave pri elektronskem zbiranju podatkov v zdravstveni negi' ugotavlja pomanjkanje standardov in enotnih definicij na področju zdravstvene nege v Sloveniji. Trenutno se uporablja enotna terminologija na področju kategorizacije bolnikov po zahtevnosti stopnje zdravstvene nege. Še vedno tečejo razprave in ni soglasja na nacionalni ravni ali se za opredelitev negovalnih diagnoz uporablja ICNP ali NANDA. Za postopke in posege v zdravstveni negi se uporablja SPP šifrant posegov in šifrant storitev ‘Zelene knjige’. Za načrt zdravstvene nege, intervencije, ter nesrečne slučaje v zdravstveni ustanovi in na domu ni enotnega standarda, prav tako tudi za izid zdravstvene nege, ki ni naveden v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Podatki o zdravstveni negi se večinoma beležijo v papirnato in ne elektronsko dokumentacijo. Največ napora pri poenotenju dokumentacije zdravstvene nege je bilo narejeno v okviru projekta 'Zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi' podprt s strani Ministrstva za zdravje (2003 -2004). Mag. prijatelj zaključuje, da so podatkovni standardi, minimalen nabor podatkov in enotna dokumentacija osnova za elektronsko evidentiranje podatkov o zdravstveni negi, saj bo zdravstvena nega bo postala vidna, ustrezno ovrednotena in primerljiva šele ob uporabi enotnih standardov in definicij s področja zdravstvene nege. Da bi nabor podatkov o zdravstveni negi uspešno implementirali v nacionalno bazo podatkov o zdravju bolnikov je potrebno dopolniti Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, vzpostaviti inštitut za zdravstveno informatiko, določiti enotne standarde na nacionalni ravni, vzpodbuditi močnejše sodelovanje strokovnjakov zdravstvene nege, razvijalcev informacijskega sistema zdravstvene nege in uporabnikov sistema na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.

Mag. Uroš Rajkovič v predavanju 'Zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi' je predstavil projekt prenove dokumentacije zdravstvene nege podprt s strani Ministrstva za zdravje (2003 -2004). V prvi fazi projekta je bila opravljena anketa o uporabi in ustreznosti dokumentacije zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da je v uporabi veliko število dokumentov, ki bi jih bilo smiselno poenotiti ter, da se pri dokumentiranju zdravstvene nege uporablja procesna metoda dela le v 32%. Poleg tega ne obstaja predpisan minimalni nabor podatkov o izvajanju zdravstvene nege. Končni cilje projekta je bil izdelava posodobljenega orodja dokumentacije zdravstvene nege v elektronski in tiskani obliki. Nastala elektronska oblika dokumentacije temelji na enoviti podatkovni bazi zapisov o pacientu (družini) in omogoča statistične (in finančne) obdelave, uporabo raznih modelov za pomoč pri odločanju pa tudi uporabo modelov za odkrivanje zakonitosti iz podatkov. Naslednji korak je spodbuditi Ministrstvo za zdravje za podporo pri uvajanju enotne dokumentacije zdravstvene nege v Sloveniji in obveznem zbiranju minimalnega nabora podatkov. Edino na ta način se lahko oblikuje enotni elektronski zdravstveni zapis o bolniku, na podlagi standardiziranih podatkov pa zdravstvene institucije med seboj primerjajo.

Tretje predavanje na temo 'Kakovost v zdravstveni negi' je predstavil dr. Brane Leskošek. Navedeni so bili kazalniki kakovosti, s katerimi lahko merimo prvine zdravstvene oskrbe. Standardi kakovosti bi morali biti sprejeti od ustreznih strokovnih in državnih institucij. Opisan je bil sistem vprašalnikov in težave zbiranja podatkov za kazalnike za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu.Za ZN je možna vključitev kazalnikov v obstoječe vprašalnike ali pa izdelava čisto novih. Pridobili bi objektivne podatke o ZN ki, pokažejo in razvrstijo po pomembnosti mesta za izboljšave. So argumenti za izboljšave, ki smo jih vedno želeli, omogočajo hitrejšo izmenjavo znanja in uporabo boljših metod ZN, ter omogočajo realizacijo.

V drugem delu je predsednica sekcije mag. Vesna Prijatelj predstavila planirane dogodke in aktivnosti za naslednje obdobje (strokovno srečanje SDMI–SIZN 2006, kongres Nursing Informatics 2006, pridobivanje novih članov), ter probleme z forumom, ki bodo v kratkem rešeni. Predsednik SDMI dr. Ivan Eržen je prestavil nadaljnje smernice aktivnosti SDMI v smislu organiziranja pomladnega srečanja in podpore SDMI k sodelovanju na kongresih in izobraževanju članov SDMI.

V krajšem odmoru so člani SIZN bili povabljeni k ogledu divjadi (jeleni damjaki in mufloni) in keramične delavnice na jelenovem grebenu.

V tretjem delu srečanja je potekala živahna razprava, kjer je bilo izpostavljeno več različnih problemov s področja informatike v zdravstveni negi. Člani SIZN naj se bi seznanili z 'Strategijo informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010' in pripravili predloge za spremembe ali dopolnitve strategije na področju zdravstvene nege. Na web straneh Ministrstva za zdravje http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf (stran v letu 2014 ne obstaja več, op. a.) je omenjen dokument in povabilo k javni razpravi.

Tudi to leto se je v prijetnem druženju ob dobri hrani in pozitivni energiji porodilo nešteto novih idej. Misel na dolgo vožnjo domov in rahla utrujenost sta botrovala zaključku družabnega dela srečanja.

Objavljeno dne:

ACENDIO - mednarodna konferenca v Sloveniji, 2005

V Festivalni dvorani na Bledu je potekala mednarodna konferenca združenja za skupne evropske negovalne diagnoze, intervencije in rezultate - ACENDIO. Glavna tema je bila "Dokumentiranje zdravstvnene nege". Soorganizator pred-konferenčnega dela je bila tudi SIZN, kjer je bil predstavljen razvoj informatike in standardizirane terminologije v zdravstveni negi Slovenije, ter izkušnje drugih evropskih držav pri uporabi le teh v klinični praksi.

Slovenija se je že koncem 70-ih let vključila v mednarodne študije in projekte s tega področja in je vseskozi sledila mednarodnim smernicam razvoja. Ob sodelovanju na tujih in domačih projektih se je jasno oblikovalo stališče, da bo zdravstvena nega postala vidna, ustrezno ovrednotena in primerljiva šele ob uporabi enotnih standardov in definicij s področja zdravstvene nege. V dveh predavanjih je bil predstavljen tudi projekt ‘Zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije v zdravstveni negi‘ katerega cilj je bil izdelava posodobljenega orodja dokumentacije zdravstvene nege v elektronski in tiskani obliki. Projekt je tekel od 2003 do 2004 in je en od najpomembnejših projektov na področju informatike v zdravstveni negi v Sloveniji.

Razprave so tekle predvsem na temo ovir in priložnosti pri razvoju informatike v zdravstveni negi. Slovenija je v zadnjem desetletju začela vse več pozornosti namenjati razvoju informatike v zdravstvu vendar je nujno poenotiti standarde zdravstvene nege oz. izbrati enotno klasifikacijo. Ugotovljeno je, da so omejena finančna sredstva, neenoten in necelovit informacijski sistem zdravstvene nege, nezadostno znanje medicinskih sester s področja informatike, ter odpor do uvajanja sprememb in novega načina dela še dodatne ovire v razvoju.

Izkušnje iz drugih evropskih državah kažejo na enako problematiko in težavnost poti, ki so jo prehodile do sedaj. V drugem delu pred-konference je predstavljen minimalni nabor podatkov zdravstvene nege Holandije, način implementacije zdravstvene nege v kliničnih poteh (Belgija) in možnost povezovanja NANDA in ICNP klasifikacij (Švica).

V zaključku pred-kongresnega dela smo ugotovili, da je Slovenija na pravi poti k uresničevanju začrtanih ciljev. Da bi nabor podatkov o zdravstveni negi uspešno implementirali v nacionalno bazo podatkov o zdravju prebivalcev je potrebno dopolniti Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, vzpostaviti inštitut za zdravstveno informatiko, določiti enotne standarde in minimalni nabor podatkov na nacionalni ravni, vpeljati enotno dokumentacijo zdravstvene nege v prakso, vzpodbuditi močnejše sodelovanje strokovnjakov zdravstvene nege, razvijalcev informacijskih sistemov in uporabnikov sistema na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Naslednji korak, ki ga je potrebno narediti je oblikovanje ustreznega informacijskega sistema za evidentiranje in analizo podatkov, ki so tudi osnova za znanstveno in raziskovalno delo v zdravstveni negi. Kljub vsem oviram medicinske sestre morajo igrati pomembno vlogo pri razvoju in oblikovanju informacijskega sistema, od uvajanja minimalnega nabora podatkov do iskanja načinov kako klinično strokovno znanje vključiti v informacijski sistem.

Objavljeno dne:

Kongres SDMI, 2004

Slovensko društvo za medicinsko informatiko je 1. in 2. decembra 2004 na Bledu organiziralo kongres medicinske informatike z naslovom »E-zdravje v e-Sloveniji«. Udeležilo se ga je preko 150 predstavnikov zdravstvene politike, vodstva, zdravnikov, medicinskih sester in informatikov v zdravstvu. Številni predavatelji so podali vsebine o dejavnem sodelovanju Slovenije pri graditvi skupnih evropskih rešitev.

Teme kongresa so bile:

  • Smernice Evropske unije za e-zdravje in spremembe v Sloveniji
  • Skupine primerljivih primerov (SPP) v praksi
  • Odvisne in neodvisne informacijske tehnologije v zdravstvu - za in proti
  • Enovita dokumentacija zdravstvene nege
  • Projekti strokovnih skupin
  • Kakovost v zdravstvu

Kongres je postregel s celovitim pregledom slovenskih dosežkov medicinske informatike in informatike v zdravstveni negi zadnjega leta ter prikazal vizijo za njen nadaljnji razvoj v Sloveniji. Predstavljene so bile usmeritve in razvojni programi Evropske unije ter izkušnje Nizozemske pri enotnem nacionalnem načrtovanju in uvajanju informatizacije zdravstva, prav tako pa priprave na izvedbo projekta »Povezana Slovenija« (podprojekt E-poslovanje). Projekt konkurira za sredstva iz strukturnih skladov Evropske unije in predstavlja pomemben razvojni korak v slovenski medicinski informatiki, zato mu je kongres namenil polno podporo.

Ena od tem kongresa je bila uvajanje sistema skupin primerljivih primerov v slovenskih bolnišnicah. Predavatelji so izpostavili zanimive izkušnje iz novo vpeljanega sistema in zelo aktualne pobude za nadaljnji razvoj. Pri uvajanju sistema SPP je pred bolnišnicami še veliko nalog, ki zahtevajo še naprej zavzet pristop zdravstvenih delavcev v bolnišnicah. Kongres je jasno opozoril, da je potrebno pod okriljem Ministrstva za zdravje zagotoviti nadaljevanje usklajenega in koordiniranega usposabljanja osebja v bolnišnicah, da je potrebno nadaljevati z lokalnimi prilagoditvami vpeljanega avstralskega sistema in da je potrebno zagotoviti stalno podporo bolnišnicam pri zagotavljanju odgovorov na odprta vprašanja, ki se jim dnevno pojavljajo.

Pereča tema kongresa je bila tudi zagotavljanje kakovosti v zdravstvu. Ministrstvo za zdravje je predstavilo svoje smernice in predlog za ustanovitev agencije za kakovost v zdravstvu, kakršno so ustanovile že številne druge starejše in mlajše članice evropske unije. Zdravniška zbornica je predstavila svoje napore in dosežene rezultate izboljševanja kakovosti strokovnega dela zdravnikov, ki jih je bilo moč doseči z zbiranjem in objavo primerjalnih podatkov strokovno medicinskih kazalnikov. Ob tem je bilo poudarjeno, da je potrebno zagotoviti čim širše sodelovanje vseh zdravstvenih delavcev pri opredeljevanju kakovosti, da bodo vedeli, kje se nahajajo v slovenskem prostoru in neprestano izboljševali rezultate svojega dela. Del pozornosti stroke bo v prihodnje potrebno usmeriti tudi v zagotavljanja zdravja izven zdravstvenih institucij t.j. na domu pacienta in z "zdravljenjem na daljavo".

Prikazani praktični primeri uporabe informacijskih rešitev s strani zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev so pokazali, da je informacijska tehnologija nedvomno ena ključnih podlag za kakovostnejše storitve, kakor tudi za zniževanje stroškov in na koncu za večje zadovoljstvo pacienta.

Uvajanje informacijskih tehnologij postaja vse bolj pomemben dejavnik za povečevanje kakovosti zdravstvene oskrbe bolnika in učinkovito uporabo novih spoznanj in virov, ki so na voljo. Vključitev v Evropsko unijo narekuje Sloveniji dejavno sodelovanje pri graditvi skupnih evropskih rešitev in prenos mednarodnih izkušenj in standardov v domače okolje. V zadnjem letu so na področju zdravstvene informatike v Sloveniji nastale številne nove ideje, projekti in rešitve,ki jih je vredno predstaviti. Kongres je ponudil presek dogajanja na področju zdravstvene informatike v Sloveniji in predstavil evropske usmeritve. Namenjen je bil sedanjim in bodočim uporabnikom informacijskih sistemov, raziskovalcem in razvijalcem ter vodstvenim delavcem.

Objavljeno dne:

Jesensko srečanje članov SIZN, 2004

Prvega oktobra 2004 je Sekcija za informatiko v zdravstveni negi - SIZN povabila svoje člane na jesensko srečanje v gostišče Jelenov greben, Podčetrtek. Organizirala je okroglo mizo na temo 'Vloga in mesto informatike zdravstvene nege v slovenskem prostoru'. Srečanja se je udeležilo 21 članov.

Dr. Drago Rudl je v imenu Slovenskega društva za medicinsko informatiko pozdravil vse prisotne. V prvem delu srečanja je predsednica sekcije mag. Vesna Prijatelj predstavila dogodke in aktivnosti za naslednje obdobje: jesenski kongres SDMI–SIZN 2004, kongres Acendio 2005, ter aktivnosti pri oblikovanju novih dinamičnih web straneh sekcije.

V krajšem odmoru so člani SIZN bili povabljeni k ogledu divjadi (jeleni damjaki in mufloni) in keramične delavnice na jelenovem grebenu.

V drugem delu srečanja je potekala živahna razprava, kjer je bilo izpostavljeno več različnih problemov s področja informatike v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da v Sloveniji ne obstaja celovita programska rešitev, ki bi pokrivala področje zdravstvene nege, da nikoli ni dovolj denarja za nakup računalniške opreme ter da zdravstveno osebje še vedno nima dovolj znanja z področja informatike in možnosti uporabe informacijske tehnologije za svoje potrebe. Zaradi tega prihaja tudi do odklonilnega odnosa do novosti s tega področja. Računalnik je še vedno dodatna obremenitev pri delu in ne pomoč. V zdravstveni negi je še vedno močno prisoten t.i. »strah pred računalnikom«.

Znotraj zdravstvene nege v Sloveniji sicer tečejo posamezni projekti, ki so precej »individualne narave« in eden izmed zaključkov je bil, da bi morale medicinske sestre to pot ubrati skupaj. V tem pogledu bi SIZN morala postati gonilna sila pri združevanju naporov za razvoj enotnega informacijskega sistema zdravstvene nege. SIZN bo tudi spremljala projekte s področja informatike v zdravstveni negi in zgradila zbirko informacij o teh. Dogovorili smo se tudi, da na naših spletnih straneh odpremo forum, ki bi bil nov izziv na področju zbiranja idej in izmenjave informacij.

Mag. Vesna Prijatelj je predstavila dosedanje delo članov SIZN pri izvajanju posameznih aktivnosti. Izkazala se je potreba po natančnejši opredelitvi vlog. Zato smo na javni razpravi dorekli pomembne stvari za delovanje sekcije, ter določili aktivne vloge posameznih članov v ožjem delovanju sekcije. Na nek način je to bil občni zbor članov in ustanovitev organov sekcije. Mag. Ema Dornik je imenovana za podpredsednico SIZN, Denis Mušič za tajnika sekcije, Silva Mrazič za tajnico in Iztok Žilavec za upravitelja foruma. O skrbnikih drugih posameznih področjih se bomo dogovorili, ko bodo postavljene nove web strani SIZN. Vzpostavitev in prenovo web strani načrtujemo do konca leta 2004.

V prijetnem druženju in ob dobri hrani se je porodilo nešteto novih idej. V zraku je lebdel oblak optimizma in dobre energije. Rahla utrujenost po dolgem delovnem dnevu in neizbežna vožnja domov nas je prisilila v zaključek družabnega dela srečanja. Jelenov greben nam je ostal v prijetnem spominu. Zato smo predlagali, da se vsako leto v istem času in na istem mestu ponovno dobimo.

V zaključku poročila moramo omeniti, da je naše srečanje omogočilo Slovensko društvo za medicinsko informatiko, saj so člani SIZN bili v celoti oproščeni stroškov srečanja. Tudi vnaprej se bomo trudili, da našim članom omogočimo tovrstna druženja z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja, izmenjevanja izkušenj, oblikovanja novih idej in prijetnega druženja.

Objavljeno dne:

Kongres SDMI, 2003

V okviru kongresa SDMI pod nazivom "eU-zdravje" se Sekcija za informatiko v zdravstveni negi prvič predstavila s svojim programom. Zato lahko rečemo, da je ta kongres hkrati tudi prvi kongres SIZN. Naš cilj je bil omogočiti srečanje medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in drugih strokovnjakov v zdravstvu s ciljem izmenjevanja izkušenj in znanj na področju informatike v zdravstveni negi. Program je bil namenjen raziskovanju vpliva informacijske tehnologije na razvoj zdravstvene nege in sicer na področju klinične prakse, izobraževanja in raziskovanja, ter oblikovanje smernic za nadaljnji razvoj.

O kongresu

Kljub hitrem napredku informacijske tehnologije obstaja še množica vprašanj kako integrirati informacijske tokove v zdravstvu. Namen kongresa je ugotoviti trenutno stanje v Sloveniji na tem področju, ter poiskati primerne strategije in prioritete za uspešno vključevanje v Evropsko unijo.

Objavljeno dne:

Pomladansko srečanje SDMI, 2003

SDMI je organiziral pomladansko srečanje na temo "Varovanje informacij v zdravstvu". Osnovni namen srečanja: s standardizacijo zagotoviti zadosten nivo varnosti informacij v zdravstvu, ne glede na obliko informacij. Širši namen srečanja: opozoriti strokovno javnost na problem varovanja podatkov v zdravstvu; vzpodbuditi vodstva zdravstvenih organizacij (ZO), da pripravijo, uvedejo in izvajajo aktivno politiko varovanja podatkov; načrtati aktivnosti za pridobitev podpore za uvajanje aktivne politike varovanja podatkov na nivoju države; narediti prve korake za poenotenje politike varnosti v ZO po standardu ISO17799; zbrati izkušnje povezane z reševanjem problema varnosti v zdravstvenih organizacijah.

Na srečanju je bilo v treh sklopih predstavljenih 13 referatov na temo: teorija, referenčni modeli, standardi praksa z aktualnimi problemi in primeri rešitev.

Srečanje je bilo namenjeno vodilnemu osebju v zdravstvu, informatikom v zdravstvenih organizacijah, uporabnikom informacijskih sistemov, ki se soočajo s problemom varnosti, upravljavcem in uporabnikom podatkov ter raziskovalcem.

Objavljeno dne:

Informativno srečanje, 2002

V prostorih UKC Ljubljana smo 18. 06. 2002. organizirali informativno srečanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije kjer smo predstavili delovanje SDMI in programska izhodišča SIZN.

Zaključne besede predsednice SIZN, mag. Vesne Prijatelj:

"Informatika in informacijska tehnologija je danes del vsakodnevnega življenja in močno prodira na vsa področja zdravstva. Prihodnost informatike v zdravstveni negi je v naših rokah. Zelo je pomembno, da nadaljujemo z izmenjavo idej in izkušenj, da se borimo za uvajanje informatike v naših okoljih in tako aktivno sodelujemo pri oblikovanju politike razvoja informatike v zdravstveni negi na nacionalni in mednarodni ravni. Mnoge ideje ugasnejo, ker se nimajo možnosti pokazati ali navidezno niso v relaciji z drugimi področji v informatiki. Zato je najboljša pot, da se srečujemo v interesnih skupinah kot je SIZN. Čaka nas veliko dela: vzpodbuditi čim večje sodelovanje med izvajalci zdravstvene nege in drugimi, ki se ukvarjajo z informatiko v ZN; pridobiti čim več članov, ki bi z aktivnim delom prispevali k razvoju in uvajanju informacijskih sistemov ZN v Sloveniji; izgraditi moramo mostove do drugih sorodnih mednarodnih organizacij; raziskati nova področja delovanja v naslednjih letih in se nenehno izobraževati tudi na področjih informatike."

Vprašajte nas!

Z izpolnitvijo in pošiljanjem vnešenih podatkov, potrjujete svoje strinjanje z politiko Varovanja osebnih podatkov.